Revija Joker - MS, bodi priden!

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » MS, bodi priden!

Mehki monopolist
V zadnjem desetletju so sulice uperili še proti računalniškim tvrdkam. V tem biznisu poznamo očiten primer monopola, že kar sopomenko zanj. Ni ga uporabnika računalnika, ki ne bi poznal Microsofta, izdelovalca programja s sedežem v Redmondu v ameriški zvezni državi Washington. Mikromehki totalno in brez nevarne konkurence prevladuje pri operacijskih sistemih za osebne računalnike, pisarniškem programju ter internetnih brskalnikih. Bitke na prvem in slednjem področju so sprožile velika in odmevna sodna procesa, medtem ko se zaradi Offica MSu zaenkrat ni zgodilo še nič. Drugih podobnih dominantnih firm v računalništvu trenutno ni. Pri procesorjih je Intel res večino časa pojem, a ima vseskozi dejavno, nepopustljivo in vsaj za silo uspešno konkurenco - AMD. Pri grafičnih čipih se bojujeta Nvidia in ATI (po novem del AMDja), pri konzolah se preklajo Sony, Nintendo ter Microsoft. Nemara se monopolnemu statusu bliža Adobe s prevlado glede grafičnega programja in spletnih orodij (odkar so kupili Macromedio), vendar so razsežnosti vsega tega zaenkrat daleč, daleč manjše od operacijskih sistemov, ki so osnova za delovanje računal.
Microsoft je skozi osemdeseta leta predvsem s spretnostjo, srečo in neprilikami konkurence prišel do tega, da je postal absolutni vladar najprej tekstovno in zdaj grafično zastavljenih OSov. Vsi drugi sistemi, vključno z zadnja leta popularnim odprtokodnim Linuxom, mu po zavzetju položaja niso več mogli blizu. Taka nemoč je šla in gre mnogim hudo v nos, kot tudi to, da za urejevalnik besedil ne obstaja drug izraz kot Word. Toda resno so začeli o možnosti s sodiščem premišljati šele ob bitki za prevlado pri spletnih brskalnikih. Microsoft je pomembnost tega pripomočka zaznal dovolj zgodaj, da se je spustil v tekmo z na začetku vodilnim Netscape Navigatorjem. Ta je bitko proti Internet Explorerju jel izgubljati, ko so slednjega vsi dobili zraven Oken in ga začeli uporabljati kot nekaj samoumevnega. A kar se je raji zdelo običajno, se osveščenim uporabnikom ni. Tako je 18. maja 1998 ameriško Ministrstvo za pravosodje skupaj z dvajsetimi zveznimi državami vložilo tožbo proti Microsoftu vsled zlorabe prevladujočega položaja pri distri

Od EU sforsirana Okna N so čisti fiasko. Kupili so jih trije nesrečneži z dioptrijo, nekdo pa jih je celo piratiziral.
buciji operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov. Ključna teza je bila, da MS Explorerja ne bi smel imeti vključenega v Okna, temveč bi ga moral nuditi posebej. Prilaganje Oknom je nepošteno, so vpili tožniki, kajti ostale programe je bilo treba ročno sneti s takrat še počasno modemsko povezavo. Nadalje so trdili, da je Microsoft Okna prilagodil tako, da so imela raje Raziskovalca kot druge (ne fante, ampak brskalnike), in da je imel posebne zahteve, kakšen OEM-softver naj proizvajalci računalnikov prilagajo novim mašinam. Microsoft je sicer že med preiskavo, torej pred začetkom sodne žajfnice, trdil, da Raziskovalec ni proizvod, temveč funkcija (feature), ki jo sme priložiti Oknom. Vendar tožniki niso nasedli.
Sodni proces, na katerem je bil Microsoft obtožen nelegalnega onemogočanja konkurence, branjenja in razširjanja monopola, se je začel še istega leta. Na sodišču so se pokazale dodatne podlosti: MS je na primer grozil proizvajalcem PCjev z odvzemom licence za distribuiranje Oken, če bi z osnovnega namizja odstranili Explorerjevo ikono. Neposrečeno izbrani sodnik Thomas Penfield Jackson je aprila dva jurja razsodil, da je Microsoft zlorabljal monopolni položaj, za kazen, ki mora biti vzgojna, pa je določil razbitje firme na dva dela. Eden naj bi proizvajal operacijske sisteme, drugi preostali softver. V Redmondu so se pritožili, kar itak stori vsak, ki je vsaj malo pri sebi. Vedeli so, da se bo nekaj v njihovo korist že našlo. In se je: prizivno sodišče je Jacksonovo sodbo razveljavilo, ker nosilec črne tunike med postopkom ni znal biti tiho. Kot že večkrat prej je dajal intervjuje, v njih besedičil in prodajal svoje, Microsoftu nenaklonjeno mnenje. Kljub temu je sodišče delno pritrdilo njegovi razsodbi o zlorabi monopola. Toda pravosodno ministrstvo, ki so ga po Clintonu zavzeli bušmani, je čez dobro leto objavilo, da mu razbitje Microsofta ne diši, in je s firmo doseglo poravnavo. Softveraš se je zavezal, da bo priden, da bo programske vmesnike delil z drugimi razvijalci in da bo ustanovil tričlanski odbor, ki bo naslednjih pet let imel dostop do njegove izvorne kode. Drugače rečeno, izmazal se je na lahek način. Ni mu bilo treba kakor koli spreminjati programja, niti mu ni bilo treba ničesar umakniti izOken.

MS, bodi priden! objavljeno: Joker 160
november 2006