Nekako konec poletja so se razširile govorice o tem, da bi Vista, naslednik XPjev, zaradi pričkanja z Evropsko komisijo utegnila dodatno zamuditi. Itak so jo pred meseci zopet prestavili, a grozilo je, da bi nova Okna drugod izšla po planu, decembra ali januarja, v EU pak ne. Grožnjo o zakasnitvi izdaje na stari celini je v medijsko sfero butnil kar sam Microsoft. Komisiji je poslal zadnjo različico Viste in hotel izsiliti, da bi bruseljski veljaki vnaprej dali potrditev, da jih reč zadovoljuje v duhu razsodbe pri XPjih (do nje pridemo kasneje). Komisarji so nazaj sporočili, da tako ne gre, ker pač venomer zagovarjajo tezo, da zadevo pogledajo šele, ko je na trgu. Microsoft bi moral sam poskrbeti, da bo na police prišel operacijski sistem po zahtevah Bruslja, in za zamudo bi bil odgovoren sam. Tako so v Redmondu naposled presodili, da z novo zakasnitvijo ne bi ničesar pridobili. Vista zato prihaja januarja, iz Belgije pa so dahnili, da bodo novi operacijski sistem natančno prečekirali in preštudirali njegove učinke na trg. Poglejmo potemtakem, kako so prav Okna postala glavni razlog za intenzivno prerekanje, ali svobodno tekmovanje na trgu sploh še obstaja.

Stricu Billu gre Belgija zdaj že pošteno na živce. Najprej mu tam prileti torta v faco, nakar se iz Bruslja usujejo kazni.

Velike firme, ki se ne ženejo za širjenjem in dobičkom, so pogoste kot tretje oko, perfektne ženske ali dobri filmi Uweja Bolla. Ni jih. Oboje je moč doseči na različne načine: z boljšimi idejami od konkurence, kvaliteto, nižjimi cenami in domiselnim oglaševanjem - ali s prevzemi, združevanji ter nelojalnim, celo nasilnim uničevanjem tekmecev. Tako si podjetje ustvari monopol, od koder je do njega zlorabe le korak. Monopolen položaj pomeni, da ima nekdo na trgu popolno prevlado, da torej potrošnik nima izbire. Konkurenčni proizvodi sicer lahko obstajajo, vendar so nepomembni. Monopol resda ni prepovedan in lahko nastane brez umazanih metod; v socializmu ga je požegnala kar država. V zahodnjaški sodobnosti pa preganjamo njegovo izkoriščanje in zlorabo. Tvrdka lahko edina prodaja neke dobrine, a se mora obnašati pošteno. Če pretirano viša ali niža cene ali izsiljuje distributerje, je to lahko hitro povod, da se pristojne inštitucije odločijo temu narediti konec.