Revija Joker - UHD - naslednja velika stvar

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » UHD - naslednja velika stvar

3840 x 2160
Ne oziraje na žalostno dejstvo, da naša najbolj gledana TV-postaja oddaja v načinu izpred pol stoletja, so Japanci in Korejci mislili resno ter pohiteli. Pogovorno oznako 4K so uradno poimenovali ultra high definition oziroma UHD in noviteto v omejenih količinah poslali na trg. Do jeseni bo ponudba že v navadnih trgovinah, medtem ko bo naslednje leto kratica UHD vsepojav­na. Razlog je fuzbal, kajti iz Brazilije kanijo posredova­ti sliko s štirikrat več piksli, torej v 3840 x 2016. In ni ga boljšega pospeševalnika za prodajo tevejev od prvenstva v nogometu.
Seveda to ne pomeni, da bo čez noč vse 4K. Pravzaprav bo komaj kaj. Fuzbal bo osamljena lastovka, pri kateri bo industrija zavoljo reklame in preizkušanja združila moči ter človekoljubno razpečevala 20-megabiten satelitski signal. (Ali ga bo bodo posredovali tudi naši operaterji, kot je testno storil Siol s HDjem leta 2006, je preuranjeno razpravljati.) Kakšen satelitski kanal se bo jasno našel, toda TV-postaje, ki so komaj dobro nadgradile opremo v HD, ne bodo mno­žič­no skakale na 4K-vlak.

Na lasvegaškemu CESu in berlinski razstavi IFA smo videli celi 8K. Japonska mreža NHK testira tudi to razločljivost 7680 x 4320, torej šestnajstkrat več pik od 1080p. Temu formatu pravijo super hi-vision in gre z roko v roki z zvokom 22.2, japonskim izmislekom najbolj vernega prostorskega avdia.

Na Daljnem vzhodu je drugače. Tam so pet let pred svetom in njihova nacionalka NHK testira najvišje ločljivosti že skoraj desetletje. Tokijci, ki so pokupili že več tisoč tahudih televizorjev, bodo zato dobili UHD-program še letos. S tem v mislih so navsezadnje zgradili Tokyo Skytree, najnovejši in najvišji TV-oddajnik na svetu.
Optimistična napoved je, da bo 4K prišel v širšo rabo ob prelomu desetletja. Kakovostni preskok ipak ni tak, kot je bil z bednih katodnikov na ploščateže, zato množice ne bodo sestradano navalile. Še vrsto let bo to tehnologija premožnih sladokuscev, saj bodo ekrani hudirjevo dragi, do nadaljnjega ne manj od petih evrskih tisoča­kov. Glavni razlog je pičla proizvodnja novitete, drugi pa dejstvo, da manjših televizorjev od 55 palcev za­en­krat ne bo. Morda bo leta 2020 taka matrika privzeta v vseh velikostnih razredih, a dotlej je še dolga.
Nosilca za tak video v danem trenutku še ni, dasi Zveza Blu-Ray že sestankuje. Glede na to, da je organizacija ISO konec januarja potrdila kodek za UHD-zapis in razpošiljanje, imenovan h.265, bodo modrožarčniki kmalu dali odgovor. Zelo verjetno bo šlo za 100-gigabajtne ploščke, ki bodo ob bolj učinkoviti stiskalnici več kot dovolj za tovrstne filme. Toda upanje, da bi bili obstoječi predvajalniki, vključno s playstationom 3, nadgradljivi, je jalovo. Kabel sicer ostaja navaden HDMI, toda video je znatno zahtevnejši za obdelavo. Dobrih 8 milijonov točk krat 50 pomeni skoraj pol milijarde pikslov na sekundo. Za nameček nov standard vsebuje širši barvni prostor. To z drugimi besedami pomeni več predvajanih barv s poudarkom na zelenem koncu.

2160p je za prste obliznit, toda gostota pik je v resnici nizka. Tale bravia ima le 53 pik na palec, dočim imajo boljši telefoni prek 300, prihajajoči pa celo 450. Ampak seveda je razlika, če na zaslon gledaš z dveh metrov ali z dveh decimetrov.

UHD - naslednja velika stvar objavljeno: Joker 235
februar 2013