Revija Joker - Malinova pita

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Malinova pita
Malinova pita
...
Za trideset evrov lahko dobiš košarico jestvin ali raspberry pi, računalniček velikosti kreditne kartice. Raveer ugrizne v pito, da se prepriča v njen okus.

Odkar je britanska neprofitna organizacija Raspberry Pi lani javnosti prvič pokazala istoimenski minira­ču­nalniček, se je stvarca redno pojavljala v medijih. Z viralnim mar­ketingom in z nekaj sre­če je projekt postal precej razvpit, prava geekovska hotnica. Tudi zato, ker je pri razvoju sodeloval slavni David Braben, avtor vesoljade Elite.

David Braben je leta 1984 sorazvil legendarno vesoljsko neskončnico Elite, zdaj pa je pomagal pri razvoju miniračunalnička pi.

Dodatno famo so naredili ustvarjalci s poudarjanjem zveličavnega cilja: učenje temeljev računalništva in programiranja v angleških osnovnih šolah. Povod so bili katastrofalni rezultati študije Iana Livingstona, soustanovitelja Games Workshopa in predsednika Eidosa. Ta je ugotovil, da je računalniški kurikulum neprimeren, saj podaja le osnovno znanje pisarniških programov in urejevalnikov spletnih strani. Razlog za to tiči tudi v neizobraženosti mlajše generacije uči­teljev in upada zanimanja za naravoslovje.
Za navdih raspberry pija je rabil stari program raču­nalniškega opismenjevanja, ki ga je pred enaintridesetimi leti izvedla nacionalna RTV-hiša BBC. Tedaj so v sodelovanju s podjetjem Acorn v šole spravili raču­na­la BBC micro, na katerem so se učen­ci bavili s programiranjem v zbirniku in Basicu. (BASIC pomeni Be­ginner's All-purpose Symbolic Instruction Code.)

Gola tiskovina
Ustanovitelj fundacije in načrtovalec razvojne plošče Eben Upton si je zamislil dve konfiguraciji, A in B, kot poklon dvema izvedenkama starega acorna. Srce obeh je BCM2835. Gre za enočipovno rešitev vseh računalnikovih komponent, ki se ji reče SoC - Sys­tem On a Chip. V kvadratku se skriva 700-megaherč­no procesorsko jedro ARM11, grafično vezje, 256 mega pomnilnika in krmilniki za HDMI, kompozitni izhod, činč za stereozvok ter režo za SD-kartico. V prvi seriji so izdelali le model B, ki vključuje dva USBja in priključek za ethernet. Deset tisoč primerkov je pošlo dobesedno v nekaj minutah, kar ob ceni 22 funtov oziroma 28 evrov ni presenetljivo. Okrnjena inačica A bo imela en USB in ne bo povezljiva. Seznam prodajalcev najdeš na Elinux.org/RPi_ Buying_Guide.
V neugledni kartonski embalaži dobiš le golo tiskovino, brez navodil, napajalnika in kartice. (Škoda, da ne obstaja inačica ’sestavi sam’, kjer bi pridobil še znanje elektrotehnike.) Za elektrone uporabiš polnilnik novejšega mobilnika, ki uporablja vtič micro-USB. Operacijski sistem se naloži s pomnilniške kartice. Na voljo so distribucije GNU/Linuxa, kjer priporočajo Debian, a se na spletu že najdeta Chromium OS in Java FX. Z nekaj napora bi tekel Android 2.x, vendar je za udobno delo premalo delovnega pomnilnika. Windows 8 ne delujejo, ker Microsoft cilja na novejše procesorje ARM iz družine cortex.

Takole izgleda raspberry pi. Slehernega geeka hotnica ali zgolj neuporabna hobotnica?


Okus, ki ni za vse
Sliši se vabljivo in preprosto: žepni računalnik, ki upo­rablja obstoječo periferno opremo in poganja zastonjski Linux. A resnica je drugačna. Poleg tega, da je po priključitvi petih kablov zadeva videti kot hobot­nica iz amaterske računalniške delavnice, je rokovanje daleč od enostavnega. Raspberry pi ni stvar, ki jo prižgeš in dela. Namestitvi, prilagajanjem in popravkom moraš posvetiti dosti časa, četudi se na področje spoznaš. Obvladati moraš vsaj osnove Linuxa ter poznati embedded sisteme. Grafično jedro je recimo zmo­ž­no odkodirati video v 1080p, toda privzeta distribucija Linuxa tega ne omogoča, zato je treba poseči po medijsko orientiranemu sistemu Ope­n­elec, kar potegne za seboj ure truda in zafrkavanja.
Razen sukanja filmov ne moreš početi veliko zabavnosti. Zazdaj lahko igraš Quake 3, emuliraš mav­rico ter stare pustolovščine v ScummVM, kot sta Monkey Island in Discworld. Nadalje lahko greš na splet z okrnjenima brskalnikoma brez Flasha. Urejanje dokumentov s paketom Openoffice in slik z Gimpom je oteženo, saj napravi hitro zmanjka sape. Proces
or ARM11, ki je svojčas gonil množico nokij, iphone 3G in cenejše androidne telefone, je pač zastarel. Uporabniška zmogljivost sistema je zaradi preprostega hardvera v veliki meri odvisna od optimizacij kode, ki jih skupnost še ni prispevala. Prav tako še ni emulatorjev starejših konzol, ki bi pito spremenile v emulatorsko mašino.
Bistvo je zato dejansko v osrednjem poslanstvu, na katerega cika fundacija Raspberry, saj je moč hitro začeti programirati. Kot privzet jezik so izbrali python, kar ni zgrešeno, saj je jezik sodoben in se ga uporab­lja v množici programskih rešitev na širokem razponu naprav. Strežniški del YouTuba je na primer skoraj v celoti spisan v pythonu. Interpreter zanj najdemo v množici naprav, od konzol do telefonov in prenosnih tablic. Ker je to za osnovnošolce morda preveč, sta zanje rezervirana BBC basic in relativno nov prog­ram­ski jezik scratch. Tega so razvili na MITu in rabi hit­remu programiranju interaktivnih grafičnih vsebin. No, zaenkrat še ni pripravljen, tako da softverski del izobraževalnega paketa rahlo šepa.
Vse lepo in prav, a za programiranje danes ne potrebuješ nove platforme. Vse našteto lahko počneš na normalnem računalniku ali, če želiš, na omiljeni prenosni napravi. Res pa je, da ima tu raspberry pi rahlo prednost. Vsebuje namreč programabilen vzhodno-izhodni vmesnik GPIO, prek katerega lahko nanj priklopiš množico dodatkov, od tipal do elektromotorjev. To je tisto, zaradi česar bi kazalo nabaviti pito, ne zaradi sukanja filmov in igranja iger. Kot krmilni modul bi se dobro znašla v vlogi nadzornega modula pametne hiše, v vremenski postaji ali kakem robotu.

Levo je zagonska vrstica privzete namestitve Debiana. Vsebuje mnogo orodij za takojšnje programiranje in vsakodnevno rabo. Quake 3 teče v ločljivosti 1920 x 1080 pri 60 sličicah na sekundo. Desna slika je iz medijske distribucije Openelec, ki v ozadju predvaja glasbo, ume pa tudi sukati HD-filme.


Obeti
Da bi projekt propadel, se ne gre bati, kajti na svojo stran so pridobili velikane, kot so ARM, Broadcom in Google. BBC je hkrati obnovil program računalniške pismenosti in bo poleg jave, spletnih ter skriptnih programskih jezikov in treh največjih operacijskih sistemov uvedel še raspberry pi. Učinek pa bo v končni fazi vseeno odvisen od skupnosti, ki bo stvar požeg-nala in z njo kaj napravila ali zamahnila, rekoč: "Kaj se bom jebal s tem, sej je ziher že na App Storu."
Za bližnjo prihodnost načrtujejo škatelno inačico, ki bo bolj pisana na kožo vsakdanjemu uporabniku. Mogoče bo tedaj že zadosti aplikacij, da bo raspberry pi zanimiv za množice kot poceni media tank. Se pa bo v naprava morala spopasti z množico tekmecev. Že sedaj so na trgu kloni beagleboarda, ki temeljijo na boljših procesorjih ARM cortex in so dosegljivi od 80 evrov naprej. Ta mesec pa prispe še 40-evrska ploš­ča via APC, ki privzeto gosti Android.

Malinova pita objavljeno: Joker 227
junij 2012