Revija Joker - Zalman (p)reserator

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Zalman (p)reserator
Zalman (p)reserator
...
Luni se razširjenih oči in spuščene čeljusti igra z najbrž najspektakularnejšim računalniškim pripomočkom ta hip, Zalmanovim sistemom vodnega hlajenja.

Korejski Zalman je iz manufakture smešnih pahljačastih hladnjakov v zelo kratkem času prerasel v vsem dobro znano in hudo uspešno podjetje. Zanimivo je, da jim je veliki met uspel ravno v obdobju, ko sta navijanje vseh možnih
delov mlinčka in posledična raba vse večjih in glasnejših hladilnikov postajali široko razširjeni in modni dejavnosti, nekakšna dokaza pripadnosti kasti najbolj zagrizenih znalcev. Njihovo glavno vodilo stremenja k čimtišjim abakom (CNPS - Computer Noise Prevention System) se je zato zdelo skregano s splošnimi smernicami, vendar je sedaj jasno, da veliko uporabnikov deli njihove nazore. Posedovati hitro in olepotičeno mašino je zabavno, a le do tihih večerov in noči, ko postaneta hrumenje zrakomlatov ter ropotanje nabritih pogonov moteče neprijetna. Zdrava mera posluha za take težave in kopica svežih zamisli Zalmanovcev sta vzrokovali predstavitvi velikega števila uporabnega izdelkovja. Praktično neslišni, a zmogljivi hladilniki za vse vrste procesorjev, tihi napajalniki, hladilniki za trde diske, tehnično napredni pasivni ohlajevalniki za najhitrejše grafične kartice in nešteto ostalih pripomočkov so se izkazali za prodajne uspešnice. Sedaj pa je kupcem na voljo skrbno pripravljen vrh tovrstne ponudbe: popolnoma neslišen sistem vodnega hlajenja.

Modri velikan
Prvi znanilec Zalmanovih namer o prehodu na tekočinsko hlajenje je bil vodni blok ZM-WB2. Čeprav smo ob njegovi predstavitvi špekulirali o skorajšnjem naznanilu celotnega sistema, si nihče ni predstavljal, da se bo pred nami znašla takšna pošast. Reserator je, kot se za korejske guruje spodobi, nekaj resnično svežega. Medtem ko so obstoječi skupki vodnega hlajenja zasnovani na klasičnem krogu rezervoar - črpalka - vodni blok - radiator, je Zalmanovo čudo precej poenostavljeno. Srčiko kompleta predstavlja več kot pol metra visok, petnajst centimetrov širok in skoraj sedem kilogramov težak stolp iz rebrastega aluminija, ki je hkrati črpalka, posoda za tekočino in odvajalo toplote. Iz te večopravilnosti izhaja tudi ime, ki je v bistvu skovanka iz besed 'reservoir' in 'radiator'. Modro anodiziran
gorostas prostornine dveh in pol litrov ni ogromen le zaradi vpliva, ki ga ustvarja na naključne opazovalce (opazovanje izrazov na njihovih obrazih je itak zgodba zase), temveč predvsem zaradi dejstva, da mora biti zmožen odvesti ogromne količine toplote brez pomoči ventilatorjev. Sistem dopolnjujejo prej omenjeni vodni blok ZM-WB2, pokazatelj pretoka (ki je še kako potreben, saj pumpa med delovanjem sploh ne oddaja zvokov), cevi ter ostale potrebščine za namestitev. Zasnova in kakovost izdelave sta resnično vrhunski. Blok je težak 450 gramov, za kar je v največji meri kriva bakrena sredica. Stična površina je prevlečena z zlatom in obdelana do zrcalne gladkosti, kar pomeni vrhunski prenos vročine. Zadosten pretok tekočine zagotavljata cevna priključka, prirejena za reseratorjevo napeljavo z notranjim premerom osmih milimetrov. Za poganjanje ohlajevalnega soka skrbi črpalka z močjo 300 litrov na uro pri največjem dvigu petdesetih centimetrov, kar zadostuje, če sta glavna enota in računalnik postavljena na isto višino. Ako želite katerega od njiju postaviti više, pa bo treba poseči po močnejši pumpi (stanejo od 6 do 12 tisočakov). Zalmanovci so to možnost

Reseratorjeva hladilna glava je zajeten kos bakra. Način pričvrščevanja je združljiv z vsem čipovjem.
predvideli, tako da je mogoče njihovo enoto preprosto odstraniti in jo nadomestiti z zmogljivejšo. Smisel za podrobnosti je na splošno močna stran kompleta. Vodnemu bloku je recimo priložen odličen sistem pritrjevanja, ki omogoča namestitev na vse vrste procesorjev, vključno z ahtloni 64. Razveselijo tudi na videz nepomembni dodatki, kot sta priključka za napeljavo cevi skozi zadnje razširitvene reže ohišja ter stiskalke, namenjene lažji zamenjavi hladilne tekočine ali prenosu sistema. Ne morem niti mimo zajetnega priročnika z obilico ilustracij, ki inštalacijo naredi otročje lahko tudi za neizkušene uporabnike.
Preizkus in zaključek
Reserator sem testiral na ta hip najbolj vročem procesorju pri nas, 3,2-gigaherčnem pentiumu 4 z jedrom prescott. Za primerjavo sta rabila priloženi Intelov hladilnik in, kot predstavnik visokozmogljivih zračnih podhlajevalnikov, Gigabytovo toplotno-pipično čudo PCU21-VG. Temperature sem odčital po uri nenehnega poganjanja 3D Marka 2003, kar predstavlja povprečno seanso nabijanja iger; le reserator sem pod obremenitvijo pustil precej dlje, dokler se temperatura vode ni ustalila. Sobna temperatura je med preizkusom znašala 23 stopinj Celzija. Kot vidite na priloženem grafu, sta Zalmanova umetnija in PCU21-VG približno izenačena, dočim Intelov hladilnik stežka sledi vročemu prescottu. Zmagovalca gre torej iskati na podlagi nečesa drugega - medtem ko sta edini hrup med delovanjem reseratorja zakrivila trdi disk in napajalnik, je Gigabytov naspidirani zrakomlat prav nesramno hrumel.


Na žalost pa niti reserator ni popoln. Ako odmislimo dejstvo, da boste obiskovali mrežne razpaljotke samo z dvema zamorcema, ki bosta tovorila vso opremo, je največja pomanjkljivost cena. Pri Mlacomu, 01 / 500 87 75, zanj zahtevajo nekaj manj kot 50.000 SIT, kar je nekako trikrat več od najboljših zračnih enot in hkrati opazno dražje od ostalih vodnih kompletov. Če vam tišina res pomeni toliko, presodite sami, najbolje pa je, da z odločitvijo počakate do naslednje številke, v kateri bomo obširno in podrobno razglabljali o vseh oblikah računalniškega hlajenja.

Zalman (p)reserator objavljeno: Joker 128
marec 2004