Revija Joker - Vesoljna svoboda 3D navigacije

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Vesoljna svoboda 3D navigacije

Profesionalno orodje v garaži

Ciljna skupina spacenavigatorja so domači 3D oblikovalci in tisti, ki radi zanesenjaško pregledujejo vsak kvadratni kilometer matere Zemlje. Ko poženeš Google Earth ali, še bolje, Microsoftov Virtual Earth 3D (maps.live.com) s teksturiranimi modeli zgradb in se začneš s supermansko

Prva izbira za profesionalce je spaceexplorer, ki bi si ga moral omisliti vsak oblikovalec, tako kot to velja za wacome.
svobodo dvigati iz celinskega pogleda do letenja med nebotičniki, te raziskovanje modre frnikole še nekaj ur ne spusti iz krempljev. Prav tako je razveseljujoča izkušnja obračanje modelov v Maxu ali SketchUpu. Tu onegaj sčasoma, ko opustiš refleksno skakanje v orodjarno in reč uporabiš pri konkretnem delu, postaja vedno bolj nepogrešljiv.

Ko ti odlično sestavljeni hardver zleze pod kožo, kajpak začneš razmišljati, kako bi vesoljca uporabljal pri čemerkoli, od pregledovanja slik do deskanja po spletu. A tedaj te rukne dejstvo, da spacenavigator uradno deluje samo v podprtih programih, dočim softverski del ne ponuja nikakršne napredne nastavljivosti. Odločitev, da morajo programerji ročno vključiti podporo, je sicer na mestu, saj lahko le tako zagotovijo optimalno izkušnjo. V kontrolni plošči lahko prilagodimo občutljivost in povežemo gumbe z bližnjicami na tipkovnici. Vendar ni moč šestih osi uporabiti za nič drugega razen za tisto, kar so določili programerji, in tudi ne v poljubnem programu. Res pa je, da seznam navaja pošten seznam modelirnikov in edina luknja v naboru, ki sem jo zapazil, sta Blender in Poser. Pozna se, da je 3Dconnexion komaj začel in malce se odkupi, ker sproti dodaja aplikacije. V času testisiranja se je Google Earthu in WorldWindu pridružila oficielna združljivost z Virtual Earth 3D, kakor se lahko zdaj premikamo po 2D in 3D slojih v Photoshopu. Za povrh v paketu dobimo lasten pregledovalnik slik, ki imitira okenskega, a omogoča zvezno približevanje in premikanje.

Ogledovanje planeta postane še zanimivejše, zlasti pri urbanih površinah s prostorskimi modeli, med katerimi potem oponašaš Spider-Mana.


Podjetje ima tudi srečo, da je nekdo izdal gonilnik, ki oponaša tipkovnico, miško in joystick. Najdeš ga na njihovem forumu (www.3dconnexion.com/forum/viewtopic.php?t=336) in z njim mi je napravica dokončno prirasla k srcu. Upam, da so tipčka vzeli v službo, saj ve, kako narediti prilagodljive voznike. Ustvariti je na primer moč profile, kjer za vsako od šestih osi sestaviš pritiske gumbov in premike miške ter igralne palice, da sprožijo želeno dejanje. V načinu za Test Drive Unlim

Najdražji 3D mišak v seriji je spacepilot, ki še najmanj odtehta zajeten kup evrov.
ited sem povezal vrtenje okoli navpične osi na levi klik plus premikanje miške, da sem lahko s spacenavigatorjem spreminjal pogled iz avtomobila. V nastavitvi za The Sims 2 sem podobno storil za sredinski gumb in dodal vrtenje koleščka za približevanje pogleda. Zdaj lahko vrtim kamero skoraj tako dobro, kot če bi igra vsebovala namensko podporo.

Je pa treba poudariti, da sta imitiranje vhodnih naprav in uporaba v priljubljenih špilih le navdušujoča dodana vrednost, ne pa razlog za nakup. Spacenavigator velja priporočiti predvsem, če se ukvarjaš z ustvarjanjem navideznih tihožitij ali vsaj neprestano žokaš virtualne globuse. Odziv na napravo je obetaven in zna se zgoditi, da bo trirazsežni mišak pri tistih, ki se ukvarjamo z obvladovanjem treh razsežnosti, našel podobno mesto, kot jo imajo grafične tablice pri resnejših digitalnih umetnikih.

The Sims so odličen primer igre, v kateri bi namenska podpora občutno pripomogla. Za zdaj si lahko pomagamo le z neuradnim RBC9.


Vesoljna svoboda 3D navigacije objavljeno: Joker 167
junij 2007