Revija Joker - Vesoljna svoboda 3D navigacije

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Vesoljna svoboda 3D navigacije

Šest razsežnosti za tri dimenzije

Če vržete uč na okoliške slike, boste pri vseh modelih, od najbolj osnovnega spacenavigatorja, do z množico gumbov in zaslonom naphanega spacepilota, našli črno okroglino, ki je pravi mali sixaxis. Moč jo je namreč vrteti okoli vseh treh osi in jo premikati v prav toliko smereh. Reč seveda ni nek hiperaktiven žiroskop, temveč gre pri obračanju in premikanju za minimalne odklone ter odmike iz osnovne lege. Optična tipala nagib natančno odčitajo in računalniku pošljejo vrednosti šestih osi.

Nadzorna plošča z luštnimi gumbki, a mankom napredne zmogljivosti. Za silo vseeno je.


In zakaj bi potrebovali 6D miško, če so okna ploščato dva de? Iii, za premikanje pogleda v 3D okolju, seveda! V modelirnikih, kot so Max, Maya in SketchUp, ter kopici industrijskih CAD-orodij zremo v dvorazsežne projekcije, kar pomeni, da moramo stalno obračati pogled za pravilno predstavo poligonov v treh dimenzijah. Navadno to počnemo s preklapljanjem iz editorja v način za obračanje scene, kar zahteva miškovno sprehajanje v orodjarno in nazaj večkrat na minuto. Četudi uporabljamo bližnjice s tipkovnice, moramo še vedno ločeno

Tole je najmanjši spacenavigator, ki je na tej sliki celo večji kot v resničnem merilu. In ja, izpod senzorja žari modra svetloba, kar je nadkul fensi.
izbirati med premikanjem, rotiranjem in približevanjem. In tu nastopi 3D gizmo, ki pod levo dlanjo skrbi za tekoče spreminjanje pogleda, medtem ko desnica z miško neprekinjeno oblikuje model.

Vendar prihranek pri preskakovanju med orodji ni glavna prednost tovrstne napravice. Bolj je pomembno dejstvo, da je gibanje po 3D svetu veliko bolj elegantno. Ko si nastavimo primerno občutljivo zaznavanje in zaobvladamo rahle premike v vseh šestih razsežnostih, je približanje pogleda na želeni detajl objekta, s katerim se ukvarjamo, neprimerno lažje in bolj naravno. Nov način nadzora se je obnesel celo tako dobro, da je namembnost gizma prešla okvire oblikovanja in s cenovno dostopnim modelom spacenavigator našla pot do domačih računal. Pri dražjih inačicah je zaradi cene jasno, da so namenjene profesionalcem, ki ustvarjajo poligone osem ur na dan. Dodatni gumbi se izkažejo uporabni za tiste, ki veliko uporabljajo bližnjice in se tako rešijo skokov na tipkovnico. Vseeno pa je LCD-zaslonček pri pilotu najmanj potreben dodatek, zlasti če pogledaš ceno, ki znaša astronomskih 457 evrov. Za cenejši explorer brez ekrančka hočejo imeti še vedno obilnih 364 EUR, vendar je z ergonomskim dizajnom zanimiv za tiste, ki ga kanijo uporabljati vsak dan več ur. Glede na odlični občutek, ki ga daje ob rokovanju, ni dvoma, da si bodo hitro povrnili denar. Za široko domačo rabo pa je primeren najmanjši model z le eno okroglino in dvema gumboma, a dostopno ceno 60 bruseljčanov. Izkaže se, da manko gumbov niti približno ni minus, zato dobimo skoraj enako vrednost za občutno manjši znesek.

In še veliko bolj dodelan gonilnik RBC9, ki se Oknom predstavi kot nabor miške, tipkovnice in joysticka. Z njim premiki gizma v nepodprtih programih simulirajo ustrezne prijeme.

Vesoljna svoboda 3D navigacije objavljeno: Joker 167
junij 2007