Dejstvo je, da škratje elektroni v obliki enic in ničel prodirajo v raznovrstne naprave, in didaktični propomočki niso izjema. V šolah in na faksih je delo z računalniki vse pogostejše, prav tako gajbico potrebujete za stvarjenje seminarskih nalog, serijsko izdelavo plonkov in podobno. Prfoksi prav tako ne uporabljajo več grafoskopov, temveč projektorje, ki projicirajo vnaprej nanizane predstavitve. A navkljub očitni modernizaciji smo še daleč od tega, da bi denimo na fakulteti vsak študent imel svoje prenosno računalo in si sproti tipkal učno snov, zahtevne skice in ostalo literaturo pa enostavno potegnil z učiteljevega računalnika prek brezžičnega omrežja. Nak, v večini primerov je treba poseči po prastari metodi: škiljenje v tablo in prepisovanje modrosti v zvezek. Pri tem v grobem še vedno uporabljamo enaka orodja, kot so jih pred desetletji naši starši, ko so gulili šolske klopi: pisalo in zvezek.
Vendar se utegne položaj kmalu spremeniti na bolje - v testis smo namreč dobili digitalni peresi, ki nakazujeta tovrstne sprembe. Obe imata moč pomnenja napisanega, podatke pa lahko potem pretočimo na računalnik in jih shranimo v digitalni obliki. Zanimivo je, da gizma kljub podobnim končnim rezultatom uporabljata precej različni si tehnologiji ...

Danes je posedovanje takega digitalnega peresa še nerazširjeno, a čez nekaj let ...