Revija Joker - Novi starček na sceni

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Novi starček na sceni
Novi starček na sceni
...
Pentium M je obnorel računalničarje širom sveta. Luni z zanimanjem ugotavlja, kaj to mobilniško tiktakalo počne v navitih namiznih strojčkih.

Celo najbistrejši umi se tu in tam uštejejo. Lep primer je Intelova arhitektura netburst ali, po domače, tista v pentiumu 4. Zasnova, ki je nasledila veleuspešni pentium pro, bi morala vztrajati najmanj desetletje. Kar spomnite se veličastnih in daljnosežnih napovedi ob predstavitvi štirice - modro-oranžni so bili takrat polni izjav o prebitju meje desetih gigahercev in aplikacijah za prepoznavo govora, ki jih bo taka naspidiranost omogočila. A resničnost se je izkazala za drugačno. Najprej smo bili deležni popolnoma razočarujoče zmogljivosti prvih 1,3- ter 1,4-giganihajnih modelov, ki so jih posekali celo pentiumi 3. Nato smo bentili nad vztrajanjem pri predragem in preredkem pomnilniku vrste rambus, ki je močno omejil širjenje nove platforme. Položaj so omilili šele 0,13-mikronski northwoodi, ki so Intel, posebej ob vpeljavi hipernitnosti, za nekaj časa ponovno ustoličili kot hitrostnega kralja. Naslednik s kodnim imenom prescott tempa žal ni nadaljeval, prej nasprotno. Vse prednosti prehoda na drobnejši proizvodni proces so izničile čudne odločitve, kot je bila uporaba zajetnejšega, a počasnejšega predpomnilnika, zlasti pa dodatno podaljšanje računskega cevovoda. Slednje je vzrokovalo prenapihnjenosti jedra in posledice v obliki velike porabe ter 'puščanja' toka so zabile zadnji žebelj v krsto netbursta. Če so nekateri znalci in velik del splošne rulje na račun novih funkcij še bili pripravljeni potrpeti slabše rezultate v primerjavi z northwoodi, sta jih divje segrevanje in neverjetna potrošnja energije dokončno pregnala na AMDjevo stran. Brezizhodnost situacije je nedavno potrdilo samo Intelovo vodstvo. Najprej so ukinili načrtovani štirigigaherčnik (ta bi po nekaterih ocenah med polno obremenitvijo oddal skoraj 200 vatov toplote!!), nato pa razkrili, da so dvojedrni pentiumi D zadnja na netburstu zasnovana tiktakala. To pomeni, da se pentiumi 4 s pričetkom naslednjega leta resnično poslavljajo - štiri leta in krepkih šest gigahercev prezgodaj!

Leta namizniške prevlade pentiuma 4 gredo h koncu in v domače strojčke so se začeli vračati močno posodobljeni nasledniki pentiuma 3.

A brez skrbi, Intel je v poslu predolgo, da bi si dovolil slepo staviti na enega konja. Vsa ta leta so vzporedno razvijali in nadgrajevali izvirno zasnovo iz pentiuma pro. Uporabniki smo jo imeli priložnost spoznati v obliki prenosniških pentiumov in celeronov M, ki so z energijsko nezahtevnostjo, hladnostjo in izjemno zmogljivostjo navdušili marsikoga. Posebej zanesenjaki in navijalci že nekaj časa sanjajo o uporabi procesorjev M v namiznih računalih. Doslej je bilo to mogoče le z redkimi, dragimi in ne ravno navdušujoče opremljenimi matičnimi ploščami, zgrajenimi okoli prenosniških čipovij. Prava priložnost se je ponudila šele nedavno, s predstavitvijo Asusovega adapterja CT-479, ki omogoča zadeg centrinovega mišičevja v navadne matičnjake s socketom 478. S tem so skulirani poskočneži neankrat postali mnogo zanimivejši za navadno ruljo, mi pa smo jih z veseljem popeljali na testni krog.


Novi starček na sceni objavljeno: Joker 144
julij 2005