Kot smo zapisali pretekli mesec v testisu S8, sta se Korejca očitno zmenila (ali pa se je eden šel industrijsko špijonažo), kajti njuna zas­ta­vonošna telefona sta naredila podoben zaslonski premik. Oba imata povi­ša­­no oziroma razširjeno razmerje 1,8(5):9 names­to standardnega 16 : 9 in za­obljene kote. Ker fabriki z matrikami zalagata tudi druge proizvajalce in hkrati spodbujata videoponudnike k nadgradnjam aplikacije, bi bilo nenavadno, da se format ne bi uveljavil. Je čisto prakti­čen tako pri slikosuč­nem buljenju kot v pokonč­nih ap­likacijah, ki pokažejo vrstico ali dve več vsebine. Poleg tega tehnični napredek omogoča tako ozek rob. Toda LG privlačne novitete ni izkoristil kakor tekmec. Medtem ko je nova galaksija dizajnersko hoten onegaj, k čemur pripomoreta na levi in desni zaobljen ekran ter obojestranska odetost v steklo, prvak G6 z ravnim ekranom in plastiko izpade čisto neposebna ploščica debelega in težkega občutka. Kljub manjšemu displeju, 5,7” proti Samsungovemu 5,8”, je celo večji, kar pomeni bistveno več roba.

G6 ima star procesor in je kar 4 mm širši od S8. Če­prav je le nekaj gramov tež­ji, daje zaradi ploščate ob­li­ke zajetnejši, težji obču­tek. Ima nekoliko nižji ek­ran od samsunga, zato razmerje 18 : 9 namesto 18,5 : 9.

Inferiornost se s tem ne konča. Prikazovalna tehnologija LCD je pečatu HDR in razločljivosti 1440 x 2880 navzlic manj sijajna od AMOLEDa, selfie kamera je občutno slabša in procesor snapdragon 821 je lanskoletni. Nadalje ima konkurent par naprednosti, kot so prepoznavanje šarenice, merjenje srč­ne­ga utripa, stično elektropolnjenje ter VR-pripravljenost. Kakšen omembe vreden ekosistem je pri LGju neobstoječ. Marsikdo naštetega ne opazi oziroma ne potrebuje, vendar gre za občutek dodane vrednosti, ki jo kupec od 750-evrske napravice pri­ča­kuje. No, resnici na ljubo G6 vseeno ima pozitiv­no komponento. Nalik predhodniku je opremljen z dvema 13-mega kamerama, pri čemer je ena izrazito širokokotna. To je po mojem mnenju bolj­ša izkoriščenost drugega očesa kot pri ifonu, kjer je drugo oko manj uporaben zoom. Pride prav tako pri turistični fotografiji, kjer zajameš panoramo in vse zvonike, kot pri snemanju manj­ših pros­torih. Med modusoma se preklaplja brezšivno in oba tak­isto zajemata video. Na ža­lost pa fotografije niso vredne posebne hva­le oziroma so, naravnost reče­no, slab­še kot pri prvakih od Huaweija, Appla ter Samsunga.

Dvoje softverskih samosvojskosti ima LG. Prva je kvadratni fotomodus, ki ima par srednje uporabnih prijemov za ljubitelje enakostraničnih podob, druga pa LG Health. Slednji je proti S Healthu zelo ubog in ne podpira zunanjih nucnikov ter opreme.

G6 je vodotesen do poldrugega metra, lasti si SD-razširitev, zadenjski gumb / čitalnik od­tisa ima pravilno umeščen sredinsko, ka­že uro v spečem stanju, špila FM-radio in vmesnik je okej. LGjeva všečna malenkost je dvojni potrk po steklu za zbuditev, kar bi moralo postati privzet fičr, zlasti zdaj, ko se telefoni odpovedujejo prednjim gumbom. A spisek slab­šosti je predolg, da bi neizrazit aparat zab­lestel ob resnično vrhunskem rojaku, ki stane le 50 evrov več – in ima za to ceno tudi 32 GB shrambe več. Sicer LG letos ni ponovil prismuknjenega mimosunka z brezveznimi hardverskimi moduli, toda v njihovem mobilniškem oddelku reči očitno ne štimajo.