Revija Joker - Hotne priprave, nenujne narave

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Hotne priprave, nenujne narave

Samsung tab S3 
Android po drugi plati ne omejuje uporabnikovih svoboščin in mu dovoli prosto upravljanje s shrambo, bodisi s PCja bodisi na sami ploščici. Prav tako je Google bolj dopustljiv glede robe na tržnici, zato je komunistično torrentovanje TV-serij neposredno na napravo samoumevno. Take omembe sicer v resen opis navidez ne sodijo, ampak je že tako, da slovenski uporabnik to informacijo ceni in še bolj zmož­­nost. Dodatna svoboda, za katero Apple tradicionalno ne mara, je razširljivost shrambe z SD-kartico, kar pride poceni in prav. In če sem malce zajedljiv, Gjev tablični sistem ne zahteva nepotrebnega preklapljanja nazaslonske tipkovnice, da prideš do številk. Po drugi strani Android v očeh uporabnikov težijo slabe izkuš­nje z jeftinimi brezimnimi izvedenkami. Razdrob­ljenost hardvera je namreč velika in ničvredno tablo se da kupiti že za sto evrov. A na drugem koncu cenovnice je področje dobilo nov kronski model, korejski tab S3.

Za razliko od ipada ima pisaljanje na tablici S3 sistemsko podporo z vrsto funkcij, ki so se kalile skozi vse ro­dove naprav note. Lahko recimo enostavno napraviš posnetek dela zaslona, nanj načečkaš in pošlješ. Vseeno je poslanstvo svinčnika v takem ustvarjanju. Hkrati je risanje ali barvanje privlačno tudi deci.

S3 je na milimeter enakih mer kot ipad pro in lepo izdelan, vendar na sicer prijetni 6-milimetrski  plošči moti zadnje steklo, ki je kojci polno odtisov. Aluminij se mi bolj dopade. V jedru tiči snapdragon 820 in 4 gigabajti pomnilnika, na vogalih so štirje zvoč­niki, medtem ko je dobesedno v središču pozornos­ti AMOLED-ekran. Tehnologija je s črno, ki je črna kot noč, in izjemnim, v resnici že kar pretiranim kont­rastom privzeto poželjiva, po novem pa sije z milijardami barv, ki se prodajajo pod krilatico HDR. To ni dodatna črka oziroma nadgradnja HDja, kakor mnogokdo napak misli, ampak pomeni High Dynamic Range, širši barvni razpon. Na žalost je to zaenkrat le marketinška postavka, kajti primerne vsebine ni. Netflixov in Amazonov nucnik namreč ne posredujeta takega videa, niti HDRja ne podpirajo igre. Najbrž se bo situacija spremenila, ko bo tovrstnih displejev več. Tudi četverozvočenje je zvečine neizkoriščeno, kajti zvoka na tablici se pač ne navija, na poti pa itak uporabljaš slušalice. To omenjam zato, ker ves ta nadmočen sijaj in zvok ter kamero in bliskavico plačaš. Samsung je namreč ceno nastavil (pre)visoko: 32-gigabajtna wi-fi tablica je s 730 evri dražja od ipada pro! Ta podatek je konkretno zavdal sicer­šnji navdu­še­nosti. 
S3 je neposreden odgovor na Applov onegaj ravno tako po namenu, saj meri više od igralne tablice. Zato ima prednameščen Microsoftov Office, za 130 evrov je moč dokupiti plastično tastaturo, dočim je zraven na pritisk občutljivo pisalo. Ta je oblike zaresnega kulija, torej ne slabo oprijemljiv plastičen zobotrebec kot v seriji note. Vseeno za razliko od Applovega elektronskega stilusa tale ostaja pasiven. Mogoče ga je uporabljati v sistemu, recimo čečkati po screenshotih, pisati beležke na ugasnjen zaslon in označevati tujske besede za kojšen prevod. Tega konkurenčni sistem ne pozna. Osrednji namen je pak risalni, čemur rabi prednaložen Autodeskov Sketchbook in vrsta drugih orodij v štacuni. Nadarjeni bodo ilustrirali marsikaj, vendar menim, da je za to početje Applova platforma boljša. Nekaj gre na rovaš softverskega nabora, predvsem pa je apple pencil v vseh pogledih boljši. Ima manj zakasnitve in zaznava nagibanje, kar je odlično za senčenje.

Razdeljen tabličen zaslon zaradi velikih grafičnih elementov ni tako koristen kot na PCju. Uporabno je v primeru, da imaš recimo chat čez tretjino. S Samsungovo tipkovnico pa je tako kot s tekmečevo: deluje, a ne upraviči vložka.

Mečina v S3 je klasična Samsungova, kar pomeni več podupliranih aplikacij. Laičen uporabnik bo skrajno zmeden, da dobi dvojno galerijo, brskalnik, poštni odjemalec in celo štacuno ter kar tri oblačne shrambe. Zaradi tega je večina prirejenih androidnih okolij prilično neresnih. Nadalje je privzeto naložen nišno uporaben Game Launcher za snemanje in streamanje videa, ne pa tudi koristen Samsungov ot­­roški modus in videoeditor, ki ju je treba potegniti z njihove štacune. Precejšnje razočaranje je hišni pro­gramček Flow, ki naj bi ob povezavi s Samsungovim telefonom omogočal njegovo funkcionalnost na tablici. Žal je rešitev napram Applovi res bedna. Lahko recimo dobiš in odgovoriš na SMS, a ne moreš natipkati novega. Vidiš klic, ampak se nanj tablično ne moreš odzvati … Deluje pa preslikava na televizijo prek miracasta. S3 ima takenako razdeljen zaslon, ki je tradicionalno tablično nekoristen. 
Obe okolji imata svoje neumnosti, toda Android mi je pod črto prijetnejši za rokovanje, saj zahteva manj klikov za enake operacije. Tudi spričo treh funkcijs­kih tipk. V končni fazi pa se itak ne ukvarjamo s sis­temi, marveč z vsebinami. Pretočni video, novice, sličice z oblački in igre, med katere sodijo tako kratkočasnice kot trdojedrni naslovi –  to je poslanstvo teh naprav, ne neka posiljena 'produktivnost'. Tab S3 je dejstveno najboljša googloidna tablica, a kljub temu je po tej ceni res ne morem priporočiti. Včasih je pretiraval Apple, zdaj so se očitno prevzeli Korejci. Za tak denar kupujemo telefone, s katerimi roku­jemo cel dan, medtem ko je tablica v rabi par ur tedensko. Ob aktualnih postavkah prej svetujem lanski model S2, ki ob enakih merah, ločljivosti in takisto AMOLED-tehnologiji velja le dobrih 400 evrov.

Na oba tablična sistema je prišlo precej avantur in frpjk s PCja, toda užitka igranju prenekatere od njih ni. V to okolje bolj sodijo namensko izdelane igre, tako zavoljo vmesnika kot grižljajčkaste vsebine. Recimo Lara Go!

Hotne priprave, nenujne narave objavljeno: Joker 286
maj 2017