Sr­ce iphona 7 je po novem štirisredično vezje A10. Po zgledu aktualne ARM-tehnologije big.little, ki jo preostali uporabljajo že dlje časa, sta dve jedrci počasnejši in varčni, medtem ko se tisti 2,34-gigaherčni vklopita pri zah­tevnih operacijah. Apple pravi, da je čipovje do 50 odstot­kov hitrejše od 6S in kar dvakrat od 6. To kajpakda pride do izraza le v grafično obilnih špilih, kot je potezna strategija Oz: Broken Kingdom. S temi ciframi iphone niti na papirju ni več podhranjen napram androidnim tekmecem, v resnici pa test odpiranja verige aplikacij opravi skoraj pol prej kot najnovejši samsung. Nobenega dvoma ni, da je sedmica najmočnejši mobilnik in zna to biti še lep čas. Da ima različica plus gigabajt pomnilnika več, torej tri, pri naglosti ne igra vloge, saj je ekstra ram v prvi vrsti zavoljo višje ločljivosti zaslona. Je potemtakem tole hotnica, od katere se težko ločim?

Iphone 7 pride v srebrni, rožnati, zlati, svetlo črni in globoki črni. Da je forma že tretjo leto enaka, jim ne more biti v ponos. Roba ima fon res preveč in plus je ogromen.

Enaka školjka, le detajli
Nova serija je začuda odeta v praktično enako ohiš­je šestice. To v primeru 5,5-palčnega plusa pomeni res (pre)veliko napravo, zaradi širokega roba opaz­no večjo od ekransko primerljivega galaxyja 7 edge. A dve oziroma tri zunanje razlike ločijo ifon 7 od predhodnikov. Najbolj odmevna je odsotnost klasične 3,5-milimetrske avdiovtičnice. Apple je slu­šal­­č­no poslušanje z več kot pol stoletja starega konektorja premaknil na vrata lightning, si čimer se je znebil še pretvornika DAC in ojačevalnika. Posledično je zvok lahko boljši, saj gre glasba poslej v slušalice digitalno in se analogizira tik pred uhljem. Ampak to ni edina odpuščena analognost. Prav tako ni več fizičnega, premičnega domačega gumba. Tisto, kar je videti in čutiti kot klasična iphonovska tipka, je v resnici vboče­na površina. Podložena je z natančno umerjenim haptičnim odzivom, ki odlično simulira klikotavost. Pri tem je funkcionalnost enako dobra, vključno s čitanjem prstnosti. Edino eno veliko napako ima ta navidezni knof: zahteva kožni dotik in ne deluje niti s šlatalnimi rokavicami. Posedujem dvo­je njih, prstenje po zaslonu je netežavno, home pa ne šmirgla. Velik minus.
Tretja zunanja drugačnost se tika le velike izvedenke. Njena edinstvenost sta dve fotoočesi. A na žalost drugo ni širokega kota, kar je zmagovalno prinesel LG G5, marveč obratno, je tele. Z drugimi besedami, prvi fotič gleda tako kot vsi telefonični, dodatni pa ima povečevalno optiko, ki naredi enako ostre posnetke ob dvakratnem zumu. To se mi ne zdi baš uporabno, saj je potreba po optični povečavi redka, bolj pa bi prišel prav širši pogled. Vsi smo turisti in bi radi zajemali široke viste in trge brez porezanih turnov. Škoda. Fotke so sicer dobre, boljše kot prej, k čemur doprinese znižana zaslonka f/1,8, ki sp­rej­me več svetlobe. Toda presežek bo fotografija na plusu šele dobila s sistemsko nadgradnjo. Dvo­uč­­­nost bo namreč omogočila globinsko neostrino oziroma bokeh tehniko, ki je z enim malim objektivom ni mogoče dobiti brez goljufanja. Pojma nimam, čemu niso mogli tega udejanjiti do splovitve. Omembe vredna je še mehanska stabilizacija, ki jo imata sedaj obe izvedenki. 
Medtem ko je konkurenca že pri visoki ločljivosti qHD, iphonovi zaslonski mreži ostajata 720 x 1334 in 1080 x 1920 in v tehnologiji LCD. Le svetilnost je opazno višja, kar je na plaži pozdrava vredno. Noviteta na muzikaličnem področju je stereozvok, ki ga sta ga doslej ponujala le HTC in Huawei. Onegaj svira obilneje, a to ni nadomestek za dodaten zvočnik, prek kakršnega se ponavadi sluha. Tistih seksi brez­žičnih vuheljnih slušalk airpods pa nisem preizkusil, kajti za ceno 180 evrov dospejo šele konec meseca. Dobrodošla neopaznost je še vodotesnost. Preiz­kušeno lahko v banji špilaš Hearth­stone. Certifikat pravi, da zdrži pol ure v meter globoki sladki vodi, vendar Apple bazenskega snemanja ne promovira. To je od hardvera to, saj mobilnik še vedno ne mara za brezkabelno polnjenje.

Galerija, ki zdaj prepoznava obraze, hrano in pse. Ifon ne le budi, marveč po novem tudi opominja za spanec.

Novi pluski, stari minusi
Druga plat ifona je seveda iOS verzije 10. Izboljšav je precej, od notifikacij, ki se odpro v oknu čez drugo aplikacijo, do informativnega zaklenjenega zaslona. Najbolj očitna pridobitev je nov skrajno lev zaslon, kjer so nanizane hitre predizbrane informacije o vremenu, delnicah, urniku, poti do doma … Nalik and­roidnim vtični­kom, le uniformno in bolj priroč­no. Prenovljen je tudi sporočilnik, ki omogoča celo vrsto frišnih animiranih hecev. Precej postavk Slovencu ne koristi kaj prida, denimo Siri v drugih aplikacijah, razdelek smarthome za oddaljenjo krmiljenje žarnic in rolet ter rezervacije gos­tiln prek zemljevidov. Kljub pluskom z vsako novo verzijo bolj motijo minusi elementarnih komponent. Klicalni del proti androidnemu po nepotrebnem zahteva mnogo več potez. Appos­toli bodo seveda porekli, da vse deluje optimalno. No, niti slučajno. Nadalje še vedno ni bližnjice do nastavitev v poteg­ljivem meniju, niti se od tam ne da iskati omrežij wi-fi, kot to naredi daljši stisk ikonice pri konkurenci. Tipkovnica celo na plusu nima vrstice s ciframi in vejice na prvi strani. 

Levo je nov, dobrodošel zbirni center obvestil in podatkov z vseh koncev. Desno je iMessage, ki po novem sprejema vsesortne vtičnike za grafično obogatene pogovore. Pošiljanje animiranih konfetov, balonov, gibljivih besed in skritih MMSov je seveda omogočeno le med ifonisti. Vrstica z ciframi in kakšno ločilo Applu ni padlo na pamet.

iOS resda vsebuje vsebuje vrsto podrobnos­ti, nekatere so v redu, recimo mehansko stikalo za tišino in noč­ni barvni ton, veliko pa jih je odveč, vključno z moč­nejšim zaslonskim pritiskom. Toda kdorkoli, vajen Googlovega sistema, bo na ifonu preklinjal pri osnovnih dejanjih. Od tega, da nastavitve znotraj programov ne obstajajo, do cokelnega manka gumba za nazaj. Vračanju občas­no rabi mikroskopska puščica v zgornjem levem kotu, do katere ne seže niti palec profesionalnega avto­što­parja. Nasploh so nekatere ikonice ču­daš­ko micene. Nadalje se moraš za nalaganje muzike ali filmov ukvarjati z neljubimi Itunesi, medtem ko program za torrentovanje itak ne obstaja. Apple pač želi kupovanje na njihovi trž­ni­ci. Zato zagovarjam, da kupiš iphone edinole, če so v tvojem gospodinjstvu ekskluzivno jabolčne naprave. Ta ekosistem je namreč najbolj dovršen in znotraj skup­nosti prideta do izraza geo-če­kiranje prijateljč­kov in hitro deljenje vsebin z airdropom. Toda če ne poseduješ maca, si z ifonom po mojem mne­nju živ­ljenje težiš, ne lajšaš. 780 oziroma 930 evrov za mobitel, kate­rega numerična tipkovnica ne omo­goča čr­kov­ne izbire kontakta? Za nameček je to edina pri nas raz­šir­jena naprava, ki ne pozna slovenščine. Vsako leto je pro­iz­vajalec bolj nespoštljiv do nas! Tudi v Androidu najdem mnogo napak, toda po dveh tednih sem bil vesel povratka na domači, bolj prijazen breg.