Revija Joker - Kracalnik ustvarjalnik

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Kracalnik ustvarjalnik
...
LordFebo se nameni izdelati plastične zokne, kipec Superšiljota in kolekcijo kičastih prstanov ter brošk. A čudežno pisalo na plastiko je čudežno toliko, kot je čudežna roka, ki ga vodi. Na koncu ostane na mizi le gordijski vozel plastičnih nitk in figurica amebe.

Risarski talent je zlata vreden, saj lahko s čimerkoli, kar pušča sled, vdahneš dušo podlagi, pozabavaš sočloveka ali sporočiš neizrekljive misli. Zdaj pa si predstavljaj, da poseduješ magičen fluki, ki pušča sled po zraku. Takega, s katerim ne rišeš ploskovnih podobic, marveč dobesedno iz nič ustvarjaš igračke, makete, modne dodatke in druge uporabne predmete. Kot nekakšen ročni 3D-printer iz sveta Harryja Potterja. To naj bi bil 3Doodler, revolucionarni triraz­­sežni vlačilnik otipljivih črt, ki so ga s podporo Kickstarterjeve skupnosti razvili v Kaliforniji. Prva iz­vedenka je zaradi obilnosti dajala bolj občutek dr­žanja morske klobase kot pisala, različica 2.0 pa je z velikostjo debelega markerja postala mnogo priročnejša.

3Doodler ni igrača za majhne otroke. Bolj kot risanju s flomastrom je bavljenje z njim podobno cinjenju. Greje se in zna speči, ima napajalni kabel ter terja potrpežljivost in finomehaničnost. Za profije je možen celo dokup nožnega stikala, da prsti ne trpijo. Kljub temu je nagrada za ves trud le unikatnost kracarij oziroma osebna nota, nikakor pa ne estetska, kamoli praktična vrednost. Takih kipcev si ne želi nikdo.

Ročna talilnica plastike
Princip je enostaven: v pripravico zadegaš plastično paličico, ki jo vdelana pečica stopi, nakar material skozi šobo primezi na plano. Plastika se strdi tako hitro, da lahko s podlage povlečeš navpično črto ali celo rišeš vijuge navzgor, pa bo sled obstala v luftu. Izdelati 3D-objekt, bodisi žičnati lik bodisi strička, ki se tal dotika le na eni točki, ni nikakršna težava. Na voljo je več vrst umetne mase in nebroj barv, zato lahko ustvariš tako trdne kot upogljive skulpture, narišeš ploskovne stranice, ki jih nato spojiš v 3D-objekte, ali z vzorci ozaljšaš druge predmete. Moreš takisto popraviti kakšen zlomljen ali počen plasti­čen kos. Kot vselej uporabnost seže do skrajnih ob­ronkov domišljije in reklamni filmčki predstavljajo občudovanja vredne stvaritve, kot so korzet, ogrod­je aviončka na daljinsko in maketa cerkve.
A kakor se bere privlačno, 3Dčečkanje ni uživaško in tekoče nalik risanju. Vlečenje plastičnih črt, nanašanje materiala in izdelava vzorcev je v resnici počasno ter precej mukotrpno. Tudi zaradi nepopolnosti elementov, ki preizkušajo potrpežljivost. Talina resda polzi enakomerno in v dveh hitrostih, kar uravnavaš z gumboma na konici. A ko tok prekineš, kar seveda redno počneš, saj ne ustvarjaš enopotezno, moraš nekaj sekund počakati, da se plastika ponovno segreje in zmehča. Včasih pa se ob vnovičnem stisku ne zgodi nič, ker se je zama­šila šoba ali mehanizem ni zagrabil slamice. Ker ne veš, kaj se je pripetilo, oziroma nedejavnost pripišeš počasnemu segrevanju, lahko pol minute zaman tiš­čiš gumb. Podobne motnje se znajo zgoditi, ko hočeš plastiko zamenjati z drugo barvo. Takrat moraš mehanizem preklopiti v vzvratno, da potisne obstoječo paličico ven, kar ob prekratkosti povzroča težave. Štrclja često sploh ni moč spraviti na plano, zato moraš z njim pač risati do kraja, a obenem z eno roko že vstavljati in porivati novo slamico. Skratka, zadeva je konkreten preizkus za živce.

Kracanje je mogoče s tremi tipi plastike. Najbolj pogost je naftni derivat ABS, druga opcija je bioplastika iz soje, ki je manj upogljiva, in tretja elas­tičen poliuretan. Na uradni strani je tabelica, ki pove, katera je najboljša za namen, recimo za pisanje po kovini ali delanje trdnih struktur. 25 paličic, ki se pri špilanju hitro porabljajo, stane 10 dolarjev.

Igrača za ustvarjalke
Male finte kmalu pogruntaš in načeloma zadeva kao deluje. Sicer bolj za oceno zadostno, ampak vseeno se ne da zanikati, da lahko plastično lijavico spremeniš v Eifflov stolp, upogljivo peresnico, creeperja ali špagetasto podobico kužka. Čudežna palica, spod katere same od sebe prihajajo otipljive posrečenosti, pa kljub vsemu to ni. Tako kot bo mojs­ter s svinčnikom ustvaril neverjetno sliko in opica le pokracan list, je 3Doodler zgolj orodje, ki zahteva nadarjenost in domiselnost. Če tega ni, dobiš samo gmoto plastičnih niti. A tudi z veščo roko so izdelki zaradi nenatančnosti in nitaste teksture prej kracarije (kar doodle v resnici pomeni) kot pravilne kompozicije. Rezultati so pravzaprav tako klavrni, da si ne zaslužijo niti naziva kič. Pri njih šteje edinole občutek, da si jih kljub grdoti napravil sam.

Tehnologija za 3Dčečkalom je preprosta. V elekt­rič­­­no ožičeni stilus je vpeta plastična slamica, ki se tam segreje. Domala utekočinjeni material šoba izpušča glede na pritisk gumba. Snov se tako hitro strdi, da v resnici vlečeš črte po prostoru. Izdelki so torej narejeni iz par desetink milimetra debelih nitk.

Vprašanje uporabnosti in smiselnosti je zatorej na mestu. Kak svobodni umetnik bi znal pripravo izkoristiti za unikatne modne dodatke ali miniature, industrijski oblikovalec pa za 3D-skico svojih idej, če­prav je za ta namen 3D-tiskalnik mnogo boljša izbira. Toda v mojem videnju se bo z onegajem še najbolj zabavala nadobudna ustvarjalna najstnica, taka, ki si že sicer plete zapestnice, krasi inventar, izdeluje okvirje in se gre drugo namizno rokodelstvo. Če je potrpež­lji­va, bo zdudlala prenekatero hecnost za obdarovanje bližnjih, si domiselno okičila šolsko torbo, ovitek za mobitel in naoč­ni­ke ter naplastikovala raznobarvno bižuterijo. Ki jo bo seveda nosila izključno sama.
3Doodler za tak igračast namen niti ni predrag. Skupaj s par zavitki materiala, poštnino in davkom pride naročilo v Slovenijo okoli 150 evrov. Je pa najbrž res, da so razvijalci za (nepotreben) lov na osnovno ceno 99 dolarjev sklenili kakšen kompromis na rovaš kakovosti in praktičnosti. Zato niti slučajno ne kupuj še cenejših kitajskih klonov, ki niso vredni pol naprstnika strjene plastike!

Vse tole so dudlerski izdelki in okraski. Nekateri se potrudijo, o tem ni dvoma, in napravica je interesantna. Toda onkraj kratkoročnega igranja praktične vrednosti nima. Bi jo imela, ako bi sprejemala čokoladne in druge jedljive paličice?

Kracalnik ustvarjalnik objavljeno: Joker 267
oktober 2015