Revija Joker - Papagajev čmrlj

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Papagajev čmrlj
Papagajev čmrlj
...
"Daj - trot, dvigni se visoko, nad polje, nad loko, čez goro poglej, kaj je tam, povej.” “Štajerska je vsa zelena, a Koroška zamračena. Kraševec pečine orje, v soncu sveti se Primorje. Da spustiš me malo više, videl bi tržaške hiše.” LordFebo se Župančičevemu Otonu zahvali za te preroške besede.

Človek se žal ne zna dvigniti v višave, jadrati med drevesi in delati kozolcev v zraku. Kar leti, nam je zato že privzeto poželjivo. Ni čudno, da so drončki, ki jih je omogočila miniaturizacija raznih tehnologij, postali tako priljubljene igračke. A često so kratkoživi, saj številni poceni kvadrikopterji obstoj sklenejo ob prvem stiku s stropom ali steno. Če se le da, zaradi neučakanosti takoj po nakupu. Nadzor je namreč mizeren, nekaj na rovaš slabe ravnotežnosti same naprave, nekaj zavoljo bednega krmiljenja z mobilnikom. Toda letečneži se razvijajo in postajajo pametnejši. Kmalu bodo docela samostojne sledeče kamere s perutmi. Čmrlj na testu ni čisto tak, leti pa v pravo smer.

Stabilno po zraku
Na slovenskih policah ni veliko novodobnih, povez­ljivih igračk. Ampak tiste od francoske tvrdke Parrot so dobro zastopane. Ta nekdanji izdelovalec GPS-onegajev se nam je pred leti predstavil z dronom AR, ki je bil eden prvih tablično krmiljenih zrakomlatov. Naknadno smo testirali še kolesasto skokico jumping sumo in gospodinjskega minidrončka flying spider. Skupni imenovalec vseh teh hecev je v njihovem kratkem roku trajanja. Aktualni bebop pa prinaša konkretno tehnološko in izkustveno nadgradnjo ter celo uporabnost, ki seže dlje od enotedenske zabave. Toda za visoko ceno, saj v osnovni verziji stane 500 evrov.

Bebop ne zahteva modelarskih spretnosti, saj pride sestavljen. Vijačiš le rezerv­ne zrakomlate, ko jih polomiš. S tablico se netežavo poveže kot wi-fi točka. Letalnik je glasen in neprimeren za špijoniranje. Presenetljivo oddaja šum tudi na tleh, in sicer zaradi ventilatorja, ki hladi elektroniko z mnogojedrnim procesorjem ARM.

Cenovno postavko vsaj deloma upraviči zanesljivost. Ko pritisneš tipko za vzlet, se zadevica usidra na metru višine. V navezi s kakovostnimi motorji za mirnost skrbijo trije vsesmerni žiroskopi, kompasi in pospeškometri, ultrazvočni oddajnik za merjenje razdalje do tal in minikamera, ki šestnajstkrat na sekundo preverja točke na tleh. Obrati, stranski premiki, večdesetmetrski vzpon, hitri preleti in celo prevali, letalce se hipno odzove na vsak ukaz. Presenečen sem bil, kako zadovoljivo je upravljanje s tablico. In ko nazaslonske gobice spustiš, se dron spet umiri, naj bo nad tlemi pol metra ali maksimalnih sto petdeset. Vsebuje namreč barometer, ki odčitava absolutno višino. Če se pretrga povezava, ki nese tja do 250 metrov, ko oziroma ukažeš vrnitev domov, se na zdravi višini v ravni liniji vrne na približen kraj štarta, kar omogoča povezava z GPS-sateliti. Tudi izpraznitev baterij ne bo botrovala strmoglavljenju, marveč se bo letalnik pravi čas mehko spustil. Elektrike je drugače za slabih deset minut, s tem, da sta v kompletu dve bateriji.
Stabilnost, ki ji ne zavdajo niti sapice, je tolikšna, da lahko z bebopom letaš prek terena z mnogo ovirami. K temu pripomore več nadzornih shem in omejevanje hitrosti ter vzpona. A kljub temu, da ga bo na travniku zanesljivo, dasi nezvezno vodil že otrok, to ni darilo za desetletnika. Vselej je treba imeti v glavi, da 400 letečih gramov s hitrostjo nad 40 kilometrov na uro pomeni bolečo gibalno količino, če komu prileti v glavo. Dodatna nevarnost so veliki propelerji, ki kljub plastičnosti trgajo drob, režejo ude in iztikajo očesa. Stran od ljudi potemtakem, takisto od dreves in zidov. Resda je struktura dovolj trdna, v škatli pa dobiš opcijske striroporaste ščitnike za uporabo v notranjosti in rezervne propelerje. Toda čeprav bebop preživi prve padce, bo slejkoprej počil ali celo razpadel. Poleg tega je kamerina optika izbočena in povsem nezaščitena.

112 metrov visoko in še bi šel, a pretiran pogum ni priporočljiv, tako zaradi cene kot varnosti soljudi. Še zlasti je nelagoden občutek, ko ga zaradi bleščavega neba ne vidiš več. Povezava ni dovolj zmogljiva, da bi ga lahko s tablico fural le s pogledom na zaslon, saj ima slika precejšen zamik.

Pogled nad strehami
Oko je pravzaprav temeljni sestavni del, kajti brez njega je bebop le zelo drag daljinčni gizmo s kratkoročno zabavnostjo. Kamera mu odločno dvigne vrednost in ga naredi celo potencialno koristnega. Že res, da ni prvi frčokopter z njo, saj imajo kukala številni drončki. Toda nizkorazločljivi posnetki od tapoceni modelčkov so brezvezni. Parrot je to plat dobro zastavil. Čez kar 14-megatočkovno tipalo so poveznili ribjeočesno lečo, pri čemer velika zaloga pikslov in izredna širokokotnost delujeta kot stabilizator slike. Sistem zajema precej večji in kvadratni kader, nakar ga ne zgolj lepo umirja in po robovih obrezuje, marveč tudi 'vodoravnizira' in lajša krogelno popačenost. Čeprav ni nikakršnega mehanizma, je pogled zaradi širokega kota za nameček možno dodatno premikati, recimo ga poravnati z obzorjem ali usmeriti bolj k tlom.
Sicer 4000-pičične fotke in 1080p-video niso na piksel jasni, uravnavanje beline včasih klecne in videoposnetki želijo odvrniti pozornost od slabih detajlov z nekam nenaravno živahnostjo barv. Toda za nepikolovsko ogledovanje na tablici ali teveju so filmčki in slike docela primerni. Zlasti zato, ker so ujeti iz povsem novega zornega kota. Nikdar doslej ni bilo variante tako kakovostno in tako poceni filmati iz zraka. Z bebopom se lahko zaokroženo posnameš na vrhu hriba. Moreš ga dvigniti nesluteno visoko in drugače pogledati na naselje ali vas. Lahko na doslej nedosegljiv način arhiviraš športno tekmo. Ali pa z njim nad glavami slediš otrokom med igro. To je tisto, kar bo te čudeže tehnike priljubilo in razmnožilo, ne samo pilotiranje.

Pred desetimi leti si za tak posnetek nucal žerjav ali helikopter. Kakovost ni britvično ostra, vendar to zasenči navdušenje nad novo perspektivo. Bi si pa želel, da bi se pri filmanju ročno določalo stabilizacijo slike. Dejansko je pretirana, kakor se to sliši neverjetno. Ko gledaš video, imaš občutek, da je bila kamera na togi štangi, ki se zvezno premika in obrača. Malce več nagibanja oziroma 'dihanja' bi moralo biti.

Kmalu gneča
Bebop je lastovka kakovostnega nižecenovnega področja, saj prinaša lastnosti in funkcije, ki jih imajo droni za tisoč in več evrov, na primer kitajski DJI phan­tom 2. Toda vseeno ostaja igrača s snemalnikom za domačinsko rabo, s katero ni moč slu­žiti. Tisti bolj profesionalni so razširljivi z dodatnimi moduli in sprejmejo mnogo boljšo kamero gopro. Pol kiloevra za špilavski onegaj, ki bo kljub vsem tehnologijam zaradi človeške napake gotovo redno padal, treskal in se zapletal v drevesa, pa je konkreten znesek.
Kmalu bodo prileteli cenejši in zmogljivejši modeli, tudi taki, ki bodo bolj samostojni in bodo celo sami od sebe sledili uporabniku. Parrot je resda obljubljal začrtanje poti po zemljevidu, a ta možnost dospe v aplikacijo šele v prihodnosti in za dodatno plačilo. Po napovedih sodeč bo polovično uporabna, saj ne bo mogoče nastaviti, kam je izdelek obrnjen s kamero. Kvadrikopterček bi moral znati denimo v radiju desetih metrov zaokrožiti okoli mene in me ves čas gledati. Ko sem na vrhu Triglava, hočem vendarle posnetek, na katerem brezskrbno maham, ne takega, ki me kaže, kako se mučim s finomehanič­nim usmerjanjem.
Parrotov dron ali ne, kdor mara za ujemanje spominov, bo slejkoprej posegel po čem takem. Revolucijo so naredile akcijske kamere, zdaj jo bodo še leteče in ni dvakrat za reči, da GoPro ne pripravlja česa podobnega. Toda obenem mi je bebop v praksi potrdil tis­to, o čemer smo pisali v dronskem vedežu. Te letalne pripravice predstavljajo nov izziv za družbo. Dok­­ler je to igrača za na travnike, ni problema, toda veljava se preveša v smer kamere, ne igranja kot takega. Ljudje ne bodo snemali gozdov, marveč bodo frčeče mesorezne zajemalke prizorov, katerih cena bo kmalu padla na stotaka ali dva, vsepovsod. V urbanih predelih, na otroških igriščih, ob turističnih znamenitostih, na prireditvah ... To bo grdo, glasno, v zasebnost posegajoče in nevarno.

Fotografije so ribjeočesne, video pa ne, saj vzame manjši del kadra in ga poravna. Če je dron nastavljen na videomodus, začne filmati samodejno ob vzletu. Vmes je mogoče tudi fotografirati, a je razločljivost nižja. Posnetke hrani v 8-gigabajtni shrambi in jih je treba naknadno potegniti v PC oziroma tablico.

Papagajev čmrlj objavljeno: Joker 261
april 2015

okvirčki:

Skycontroller