Revija Joker - Samsungov galaktik ‘15

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Samsungov galaktik ‘15
Samsungov galaktik ‘15
...
Je revolucija galaksije le astronomska ali tudi tehnološka? S6 je najbolj privlačen androidni fon, toda mar bo bolj uspešen od predhodnika? To je vprašanje za milijardo dolarjev, na katerega LordFebo ne pozna odgovora.

Vsako leto napišem, kako fin je novi S. A tokratni premik je večji. Samsung je naposled uslišal krik javnosti in se odpovedal ceneni plastiki v prid steklu ter kovini. Zato ima v roke vzeti aparat kljub slični silhueti svež, bolj premijski občutek. Nekaj tega gre tudi na rovaš milimetrskega stanjšanja in ploščatosti. Ni pa forma nikakršen presežek, kajti na otip spominja na xperio Z3, po nekaj detajlih pa na Applovo šestico. Toda če je okoli tega, kateri od prvakov je mičnejši, debata neodločena, bodo celo appostoli priznali hotnost podverzije S6 edge. Ta 150 evrov dražji model poseduje zadnji krik tehnike, čez robova zapognjen zaslon. Zavihanost je manjša kot pri eksperimentalnem notu 4 edge in kljub nekaterim 'robnim' funkcijam resnične uporabnosti nima. A vseeno je dotični mobilnik po mojem ta hip najbolj všeč­na, dasi precej spolzljiva žepna naprava. Zlasti v nestandardni barvi, kot sta zlata in zelena.

Novinec je s 142 milimetri za noht višji od S5 in za dva milimetra ožji. Kljub žlahtnejšemu materialu pa je lažji: 138 oziroma 132 gramov za model edge. Slednji omogoča na robu notifikacije, nočno uro in barvne označbe kontaktov. Vse našteto je brezveze, saj od strani vidiš manj kot dva milimetra zaslona. Zapognjen displej je le všečen 'gimmick'.

Trdi del
Velik plus trdine oziroma dizajna je večje domače pritiskalo, ki ga Samsung kot edini pohvalno ohranja. Ker se v njem skriva oko, ki bere prstni vzorec, večja površina pomeni, da po novem za aktivacijo le pritis­neš. Prej je bilo treba prst na okoren način dvoročno povleči po čitalniku, zdaj pa je poteza nalik iphonu elegantna in odlično nadomesti odklepanje z geslom ali kraco. Na žalost odtis nima širše koristi, saj zanj mara edinole še Samsungov brskalnik. To se bo sča­soma spremenilo, če ne prej, na jesen, ko v ZDA štarta Korejčev plačilni servis. A na teh koncih se bomo do biometričnega plačevanja še načakali.
Bolj kot (ne)korist bralnika parkeljnih minucij izstopata neljubi hardverski odsotnosti. Odšli sta razširit­ve­na pomnilniška kartica, zavoljo katere so bili samsungi vselej čislani, in vodoodpornost. Kupec je torej omejen na interno shrambo, ki se zdaj prične pri 32 gigabajtih, in mora zato plačati več. Vstopni S6 stane 780 evrov in z njim ne le, da ne boš fotkal pod vodno gladino, kot to zmore xperia, marveč moraš biti mnogo bolj pazljiv pri slikanju ribnikov ter rokovanju med scanjem. Takisto S6 ostaja brez stereoozvočenja in FM-radia.
Da je narejen v nanotehnologiji, pravi reklama. V 14-kratni, sicer, ampak tudi to je v redu. Srce je namreč Samsungova osemsredična rešitev exynos octa 7420. Čeprav je čip sintentično in praktično mnogo hitrejši od snapdragona iz prejšnje generacije, osmica kliče po razlagi. Aplikacija ne uporablja sočasno vseh razdelkov, marveč bodisi štiri 2,1-gigaherčne, bodisi slabotnejši četvorček s taktom 1,5 GHz. Slednji terja pol manj elektronov, zato dobimo odzivnejšo več­op­ravil­nost ob nižji porabi. Procesor je v najnovejši arhitekturi ARM osme revizije, katere največji doprinos je 64-bitnost. To Samsung prvič poudarja, čeprav ima sličnega note 4. Več bitov pomeni hitrejše izvajanje zahtevnih računskih operacij, toda softver mora to podpirati. Android 5 je tak, dočim nucnikov ne mrgoli. Več k odzivnosti zaenkrat doprinesejo trije gigabajti dvokanalnega pomnilnika DDR4.
Katera komponenta točno je odgovorna, ne vem, toda v praktičnem testu zaporednega odpiranja aplikacij je S6 nemarno hitrejši od S5. Za malenkost prešiša tudi iphone 6, a ta ima štirikrat manj sredic in gigaherc ter dva gigabajta manj, kar nekaj pove o kakovosti androidnega področja. Kljub temu je S6 v danem trenutku najurnejši žepni onegaj.

Zajem in prikaz
Galaksija tokrat sveti s 1440 x 2560 zvezdicami, tehnologija 5,1-palčnega zaslona pa je seveda AMOLED. To pomeni že mnogokrat izpričano barvno nadkakovost. Razločljivost je seveda nesmiselno visoka, ampak Korejci izdelujejo ekrane in si to lahko privoščijo. USB 3 so odvrgli, tako da je priključek navaden mic­ro, pri če­mer so polnjenje vseeno pohitrili. Deset minut na kablu omogoči par ur rabe. Še dobro, kajti S6 je vse prej kot kamela. Kljub načeloma štedljivemu srčku količina pikslov naredi svoje, zato porabi elekt­ri­ko prej kot predhodnik. Ultravarčevalni modus pride zelo prav in fon privzeto podpira brezvrično napajanje prek obeh pricipov, Qi in PMA. Ob letu osorej bodo taki polnilni dotikači najbrž bolj razširjeni.
Fina malenkost je, da dvojni klik na gumb kadarkoli v manj kot sekundi sproži kamero. V snemalnem programu večjega premika sicer ni, tudi megapičičnost ostaja pri cifri 16. Toda posnetki, stoječi ali v gibanju, so boljši. K temu pripomorejo prepustnejša zaslonka (f/1,9), tipalo za izravnavo beline in blažilno vpeta optika, ki mehansko lajša tresavico. Stabilizacija se izkaže zlasti pri zajemanju videa. Tu je poleg postavke 4K od posebnosti na voljo še počasno filmanje, 720 / 120 fps. Kajpakda je mogoče vso vsebino neposredno iz fona predvajati na televizorju, česar iphoni ne omogočajo, vendar je ta postopek kljub standardu redkokdaj zanesljiv. Nekaj pozornosti onegaj polaga na sebkanje: na voljo je škljoc z dotikom utripomera na zadnji plati ali z glasom. A glede na samofotografski trend sem pričakoval manjše kroglično popačenje, ne da imam na selfijih kumaro dvakrat večjo.

Zaradi kržljave optike globinska neostrina, torej znat­na nerazločnost podlage napram objektu v pr­vem planu ni mogoča. Telefoni to simulirajo z več­kratnim zajemom in naknadnim meglenjem zad­nje ali sprednje ravni. Občasno pripravno.

Mehka sredica
Videz okolja, ki gre takenako na rovaš Lollipopa, je prijetno ravninski, a iOSa vseeno ne doseže. Razlog je tudi v tem, da je programje z vseh vetrov in da je bila obljubljena čistka nepotrebne navlake polovična. Ok­lestili so lastne aplikacije do te mere, da svež telefon ne zna prebrati niti QR-kode, niti ne vsebuje odlič­ne­ga modusa za otroke. Po oboje moraš v slabo Samsungovo štacuno. Po drugi plati pa sta prednaložena dva pregledovalnika slik, dva sviralnika muzike, dva brskalnika ter za dobro mero še OneNote in Instagram. Običajnemu uporabniku ni nič jasno, ko mobilnik že ob prvem prižigu ponuja na izbiro, s čim naj odpre določene vsebine. Nekaj je Googlovega, nekaj Samsungovega in po novem še Microsoftovega, saj so Korejci dali na čevelj Dropbox in šli v španovijo z Redmondom. S fonom zategadelj dobiš Skype in dobrih sto giga shrambe v Onedrivu za dve leti.
Nekateri hišni programi so rahlo osveženi, re­cimo Galerija in S Health. Dobrodošla drobnarija je recimo bliž­nji­ca do svetilke v roletnem meniju. Od poznanih reči os­tajajo 'poslovni' varovalnik Knox in zasebni način, kamor skrivaš fotografije ljubice. Toda pri­ča­ko­val sem več izboljšav. Družabna omrežja še vedno niso brez­šiv­no vpeta v adresar, kot imajo to urejena Okna ... kljub različnim kožicam ne moreš prilagodi­ti vi­deza posamičnih sporočilnih pogovorov ... S6 je eden redkih, ki ne šmirgla dvojnega potrka po steklu ...
Noben aparat ni popoln. Male in velike neumnosti, čez katere redno zabavljam, imata tudi druga dva sis­tema. A tukaj ne le, da ni določenih premikov naprej, tudi v softveru so jih storili par nazaj. Galerija je na primer na S4 nanizala albume s Facebooka in Dropboxa, danes le še s Picase ... portret klicanega je po novem samo mali krogec ... in nezaslišano so ukinili koristen prikaz zadnjih komunikacij s številko, ki te kli­če. Tako kot pri S5, ko je pri neki nadgradnji kratkomalo izginila bli­ž­njica do popolnega utišanja. Ne štekam. Take malenkosti često pomenijo več od prenovljenega, dasi komaj kaj bolj intuitivnega rekreacijskega programčka.

Opazno izboljšanih programskih alinej je malo. Popravili so adresar in predelali S Health, ki meri pumpo, beleži tekaško traso in teži ob lenobi. So pa nekakšna novost popolne grafične preobleke, vključno z ikonami. Zaenkrat so na voljo le otročje.

Brez pametovanja
Za na to mesto sem že spisal poldrugi odstavek na ra­čun posiljevanja s prekratkimi izdelovalnimi cikli, očit­nega, a neizkoriščenega potenciala za napredek in nezahtevnosti uporabnikov. Saj veste, tistih, ki snemajo v pokončnem načinu, kar je res trapasto. A nato sem te velikokrat povedane in ponavljajoče se misli pobrisal. Industrija pač živi od navadnežev, ki jim je pomembno, da deluje Facebook, in ne bodo niti v sto letih opazili vseh dlakocepskih detajlov, ki sem jih naštel. Če človek s 25 evri kredita na mesec pridobi dve leti sreče, kdo sem jazst, da bom o tem sodil. In z galaxyjem S6, z rob­no verzijo še toliko bolj, veselje zagotovo bo. A ravno spričo oblikovne in čutne dodelanosti zahtevnejšega koristnika toliko bolj motijo nesmiselne pomanjkljivos­ti. Zvišanje cene in ukinitev razširitve ter vodotesnosti so rezultat pogoltnosti, kar ne bi smelo ostati nekaznovano.

Samsungov galaktik ‘15 objavljeno: Joker 261
april 2015