Revija Joker - G-Sync, borec proti raztrgani sliki

ČLANKI
stranka » članki » testisi » G-Sync, borec proti raztrgani sliki
G-Sync, borec proti raztrgani sliki
...
Prišli so monitorji z Nvidijino tehnologijo G-Sync, ki obljublja odpravo preskakovanja in trganja slike. Aggressor pomaha neenovitemu gibanju v slovo.

Pri sličicah na sekundo najprej pomisliš na framerate - frekvenco, s katero grafična kartica izrisuje scene v igrah in ki jo želimo imeti čim višjo. Poznamo pa še eno frekvenco risanja: tisto, s katero podobe osvežuje monitor. Ta je bila doslej stalna, običajno nastavljena na šestdeset v sekundi, dočim pri nekaterih igralskih in stereoskopskih zaslonih seže do 120 ali celo 144 hercev. Idealno je, če je hitrost osveževanja ekrana večkratnik tiste, ki jo daje ven grafična kartica. V nasprotnem lahko zaradi neusklajenosti nastopijo težave.
Če kartica igro poganja hitreje od osveževanja, dobimo trganje, ker se na zaslon prehitro vrine nova sli­či­ca, še preden se stara zbriše, in mi počez med njima zaznamo grdo črto. Če pa je GPU počasnejši, opazimo zatikanje, ker mora prikazovalnik sličice ponav­ljati, saj iz računalnika novih ne dobi pravočasno. Slednje se rado zgodi tudi, ko vklopimo V-sync, prijem, ki skuša hitrost grafične kartice prilagoditi hitrosti osveževanja, da bi odpravil trganje. Kaj pa, ko bi napravili obratno in frekvenco monitorja priklenili na hitrost izrisa računalnika? To je idelna rešitev in smisel Nvidijine tehnologije G-Sync.

V dinamičnih scenah, ki vsebujejo veliko gibajočih se predmetov in oseb, se število sličic na sekundo najbolj spreminja. Ravno tu G-Sync podobo najbolj uspešno \'popravi\' in prežene trganja ter zatike.

Kako deluje
Trik zahteva naprednejše sporazumevanje zaslona z računalom kot doslej in s tem nov skupek vezij. Magija, ki se tamkaj zgodi, pravzaprav ni zapletena. Računalniški monitorji že od pamtiveka poznajo strojni ukaz VBLANK ali 'vertical blanking interval'. Ta jim pove, koliko časa naj čakajo od konca enega izrisa do začetka drugega. Namesto da bi bil trdno zakoličen kot doslej, se G-Sync z njim dinamično poigrava in ga lahko spreminja od praktično nič do 33,3 milisekunde. To je zelo važno, saj določa, da lahko sliko zadržuje največ eno tridesetino sekunde. Kar pomeni, da pod 30 FPS odpove, saj je takrat prisiljen frejme ponavljati! Sklepati gre, da se bodo inženirji te omejitve lotili v kateri od prihodnjih verzij.
Tovrstnih kapric je še nekaj. Najpomembnejša je ta, da obvezno potrebujemo vodilo displayport 1.2, dasi teo­retično ni zadržka, da ne bi reč čez čas delovala s HDMIjem ali DVIjem. Vezje takisto še ne zna prebaviti zvoka. In, seveda, funkcionira le z novejšimi Nvidijnimi grafičnimi karticami, natančneje od geforca 650 titanium navzgor. Pa namečkoma z Windows 7 in novejšimi. Kljub temu se ni treba bati, da bi bili monitorji z G-Syncem v navezi z radeoni neuporabni, saj se v redu razumejo. Le dinamičnega prirejanja osveževanja z rdečimi karticami pač ni. AMD je v ta namen pripravil konkurenčno, odprto tehnologijo FreeSync, ki je v tujini že na voljo.

Ploščica z vezjem vsebuje dve bistveni zadevi. Na sredi je kontrolni čip, ki zaznava prihode sličic in spreminja premor med izrisi. Pod njim pa so čipi s skupno 768 MB rama za hrambo vmesnih frejmov.

Kaj stori
Resnici na ljubo se G-Syncova blagodat ne odrazi tako srdito, kot bi sklepal po Nvidijinih krilaticah. Ko sem zakurblal igre z novim monitorjem, so bile spremembe najprej komaj opazne. Toda kaj imam dejansko pred seboj, se mi je posvetilo tisti trenutek, ko sem šel nazaj na staromodnejši monitor. Nekaj na njegovi zaslonski podobi me je besno žulilo. Potem sem napravil neposredno primerjavo in se nad razliko domala zgrozil. Slika se na napravi z G-Syncem v resnici premika mnogo bolj gladko kot na tisti brez dinamičnega osveževanja. Razlika je najbolj opazna med tridesetimi in devetdesetimi sličicami na sekundo, kjer se tehnologija najbolj izprsi. Po drugi plati sem jo nad sto herci komaj zaznal, saj se tam artefakti nasploh pojavljajo manj.
Pomembnih sklepov je več. Prvič, G-Sync je uporaben v grafično zahtevnejših špilih pod 90 FPS, toda hkrati je treba poskrbeti, da je vrednost nad trideset, drugače zadeva klecne. Kdor ves ljubi dan poganja Team Fortress 2 pri 120 FPS, pametne razlike ne bo opazil. Isto velja za neigralske vsebine. In drugič, izkušnja pokaže, kako močno se človek navadi na slabo sliko. Dokler ne izkusiš gladkosti G-Synca, se ti ne sanja, s kakšno gibajočo se podobo se ukvarjaš! Zelo težko je iti nazaj. To je treba upoštevati, saj ima prva verzija še nekaj muh in so izdelki z njo dragi. Malo zato, ker gre za dražje igralske monitorje, malo pa, ker firme umetno navijajo ceno. Večina ljudi bo brez težav toliko časa zdržala brez, da se cene spustijo in G-Sync postane stalen del prikazovalnikov. Nobenega razloga ni, da se to ne bi zgodilo, saj so prednosti očitne. Recimo torej 'živijo' novi stalnici v monitorjih!

G-Sync, borec proti raztrgani sliki objavljeno: Joker 260
marec 2015