Revija Joker - Galaktični gamepad

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Galaktični gamepad
Galaktični gamepad
...
LordFebo je od Samsunga dobil igralni plošček že pred nekaj meseci, a vse doslej se Korejec ni izjasnil, ali bo sploh naprodaj. Zdaj se je. Modra poteza?

Mobilniki imajo neverjetno razločljive zaslone in računska moč njihovih procesorjev je rav­­no tako ridikulozna. A kljub temu nas na ploščicah zvečine navdušujejo preprosti, plos­kovni in nekompleksni špilč­ki. Razlog seveda tiči v tem, da se na sekretu in na busu gotovo ne bomo šli globokega potapljanja v domišljijske svetove. Nekaj pa tudi v nadzoru, ki je za akcijsko igranje, kakršnega poznamo, nezadovoljiv. Je že res, da so se razvijalci znašli in mnoge mehanike prilagodili dotikabilnemu zaslonu. A drezanje navidezne gobice in gumbov, potegi po steklu in nagibanje naprave so zvečine blažev žegen. Tako pač ne moreš uži­vantsko igrati košarke, dirkalnice, streljanke in pretepačine, dasi nas hočejo prepričati v nasprotno.


Samsung naredi plošček
Vendar ima telefon kot igralna platforma tri močne adute nasproti namenskim drkamožem: vselej je pri roki, špilovje košta opazno manj in ima večje zaledje. Zato se bo njegovo zabavnjaški potencial le še razvijal. V preteklosti je bilo že nekaj poskusov, da bi dvig­nili igralno kakovost z ustreznim kontrolerjem, a nobeden od modelov se ni prijel, kamoli prišel k nam. Zdaj je na področje stopil korejski S, ki je slično napravo obljubljal že ob najavi S3, nato ob S4, naposled pa so jo predstavili skupaj z notom 3.
Igralni plošček sam po sebi ni napačen. Ne gre za ceneno, neestetsko izvedbo, marveč sta oblika in ustroj zadovoljiva. Diči se z dvema analognima kao gobicama, digitalnim smernikom in šestimi gumbi, od tega dvema zadaj za pritiskanje s kazalci. Posebnost je izvlečna hrbtna stranica, s katero pričvrstimo mo­bilnik, tudi tako zajetnega, kot je note. Polnjenje je standardno microUSBjasto, komunikacija modrozoba in parjenje z NFC-dotikom omogo­če­no. Ni pa zadeva združljiva z vsakim androidnežem. Uradno naj bi delovala le z galaksijami s sis­te­mom 4.3, a se poveže tudi z nexusom 5. Smiselno bi bilo kajpakda, da bi sodeloval s TVji, vendar ne. Lah­ko pa seveda igro zrcalimo s telefona na velik ekran.
Pozitivni prvi stik z igratorjem hitro zbledi, ko ga želiš stestirati v akciji. Špilovje namreč zvečine ne mara zanj in tisti primerni ščepec naslovov le stežka izbezaš iz milijonskega kupa androidnega smetja. Podpora joypadu pač ni samoumevna in izpostavljena lastnost, zato iskanje po besedni zvezi 'samsung gamepad' v Googlovi trgovini ne obrodi sadov. Res je, da ima Samsung lastno polico s kompatibilnimi igrami, ki jo prikličeš ob pritisku na veliko tipko sredi pada. A kdor ima izkušnje s Samsungovimi štacunami, ve, koliko so vredne. Tam je celih osem zastonjskih postavk, med katerimi sta dva Sonica in šest komadov neizrekljivo slabe robe. Problem je, da dotična tržnica Slovencem ne namenja vsega spiska oziroma nam servira le brezplačnice, kajti pogled čez planke pokaže, da Nemec vidi 38 ikonic. Večino naslovov je moč seveda kupiti na Playju.

Ustroj gamepada je v redu. Presenetila me je dolga vzdržljivost baterije, ziher en teden. A ko izveš ceno, te vse mine. Postavka je naravnost nategunska, in to, še preden vidiš obupno Samsungovo ponudbo iger.

Slab nabor igrovja
Na koncu dneva je slika taka: iger, ki jih pad osmisli, je komaj kaj. Na prvem mestu moram izpostaviti vse tri Grand Theft Aute, torej trojko, Vice City in San Andreas, ki s popolnejšim nadzorom res zaživijo. Tudi Sonicova brzenja so bolj pod kontrolo in prav tako dirkanje v GT Racing 2. Sledijo gearsofwarovski Shadow Gun, prvoosebnici Modern Combat 4 in Dead Trigger, arkada Crazy Taxi, diablovščina Dungeon Hunter 4, pretepalka Samurai Showdown II, fliper Zen Pinball in Virtua Tennis. Nakar se spisek počasi zak­lju­či. Zastonjski šodr, ki ga ponuja Samsung, ni omembe vreden, dočim nekaterih podprtih naslovov, recimo helikopterske arkade Army Strike in motokrosa Dirt Raider, Slovenci začuda ne vidimo v nobeni štacuni.
V mnogih igrah je delovanje polovično, saj streljanje ali gledanje naokoli ne deluje, recimo v Max Payne in Dead on Arrival 2. Ponavadi to velja za naslove iz tabora Tegrazone, ki jih podpira Nvidia za svojo drkalico shield. To pokaže, da skupne platforme oziroma standardiziranih knofov dejansko ni in je izraba igratorja odvisna le od dobre volje razvijalca. Podobna situacija je, če prek dodatnega kabla povežeš s telefonom playstationov dualshock − malo dela, malo ne dela. Večina velikih titul, ki bi jih bilo primerno imeti pod takim nadzorom, pa se za kakr­š­­­nokoli gumbovno kontrolo sploh ne zmeni: Real Racing 3, FIFA 14, NBA 2K13, NBA Jam, Metal Slug 3, Another World, R-Type, Double Dragon, The King of Fighters, Injustice, Raiden, Soul Calibur, Trial Xtreme 3 …

Mobilniške igre razen redkih izjem, kakršna je Grand Theft Auto, so že zastavljene kot cenenke. Boljši igrator jim resda pomaga, toda tolikšne dodatne cene in vlačenja še ene naprave naokoli pač niso vredne. Se bo to spremenilo? Morda. Predvsem morajo doreči softverski standard za joypad in narediti več iger, ki ga bodo osmislile.

Precenjena bednost
Upoštevati velja še nekaj. Mobilniška FIFA, v katero vložiš par kovancev, se tudi z igratorjem kratkomalo ne bi mogla meriti z ono za 40 evrov za PS vito. To velja pretežno za vse izkušnje. Če špilaš callofdutyjevski Modern Combat na dotik, pač vzameš splošno bednost v zakup. Ko pa dobiš kakovostne vajeti v roke, šele vidiš, kako primitivni so ti špili. Kaj ti pomaga, če v Shadow Gunu in Dead Triggerju uspešneje pobijaš sovražnike, ako sta igri sami po sebi za en drek. Ne rečem, nekateri so v redu in se jih fino joypadira. Na primer GT Racing 2, v katerem s padom pelješ v multiplayerju vse scat. Vendar bi moral imeti res dolgočasno terensko službo, da bi se resneje loteval kakšnega GTAja. Raje si mobilniško krajšam čas s kakovostno miselnico in velike dogodivščine prihranim za velike zaslone.
Ajd, če bi Samsung plošček za gešenk ali desetaka prilagal premijskim telefonom, potem bi to pozdravil in upal na boljšo podporo v prihodnosti. V tem primeru bi postal onegaj zanimiv za marsikaterega šolarja. A kot da betežna bera, razdrobljenost in nestandardnost niso dovoljšni razlogi, da izdelek ne more uspeti, to zabeli še cena. Medtem ko neprimerno bolj kakovostna in bolj napredna joypada od Sonyja in Microsofta staneta 60 evrov, Samsung za svoj kos elementarne plastike zah­teva 80! Dosti povedanega?

Galaktični gamepad objavljeno: Joker 246
januar 2014