Jabolčni zavitek
Če je Amerika ogromen štedilnik za taljenje kultur, je New York njen največji lonec. Le redkokod je na kupu toliko različnih etničnih ozadij in nobena izjema ni, če angleško ogovorjeni le čukasto bolšči ali te zasuje s plazom španskih besed. Uradni jezik v ameriški ustavi itak ni določen in priseljenci z vseh koncev sveta tako veselo tolčejo svoje govorice. Večjezični napisi v newyorški podzemni železnici, zlasti v španščini, tako niso nobena posebnost.
Kulturno raznolikost pomagajo ohranjati bivalne skupnosti. Največja in najbolj znana je Kitajska četrt, ki je ena največjih po­ševnookih naselbin izven Azije. Tu so z ramo ob rami slaščičarnice z vodenim ingverjevim sla­do­ledom, sumljivi de­pi­la­cijski saloni in mesarije z lavorji kurjih tačk v izlož­bah. Rumena skupnost se vztrajno širi in je že skoraj požrla bližnjo Malo Italijo. A čeprav je špagetarska soseska le senca nekdanje živahnosti, občasno opozori nase. Po zloglasni Ulici murv se septembra razlije festival svetega Ge­nnara, zavetnika Neap­lja. Zaščitni znaki praznika so gneča, mandolat in pohani piškoti (mljask, zred). Predel preide v East Village, kjer čemita manjši področji Indijcev ter Ukrajincev.

Priljubljena točka v Centralnem parku so Jagodne poljane, blizu katerih so leta 1980 ustrelili Johna Lennona. Glasbeniku v čast so uredili spominski kotiček s talnim mozaikom, kjer se zbirajo večni hipiji.

In ko med španciranjem prežiš za slovansko govorico, kmalu nisi več daleč od Union Squara, enega od pravih src New Yorka. Sredi trga gnezdi prijeten park, ki ga ob vikendih obdajo stojnice zelenjadarjev. Štanti se razlezejo še dolgo vzdolž Broadwaya, nudeč kramarijo, indijanske pletene puloverje in limonado za dolar. Stalna privlačnost je tamkajšnja prehranjevalnica Whole Foods, ki postavi na laž fatalizem, da si v Ameriki obsojen na smetje iz McDonalda, Wendy's, Dairy Queena, Carls Jr. in podobnih kaloričnih avtomatov. Gre za velemagazin z zdravejšim jedežem in noro učinkovitim sistemom blagajn, kjer po zmernih cenah in pozno v noč tudi kuhajo. Nepričakovana oaza je prvo nadstropje z jedilnico, kupom sedišč in krasnim pogledom na trg.
A ko takole brusiš pete in se z učinkovito podzemno teleportiraš okrog, si je težko predstavljati pravo veličino mesta. Prav tako je nebotičnike lepše gledati od daleč, kot si v labirintu visokih sten stalno izpahovati vrat. Da grandioznost zares zaobjameš, je zato priporočljiv ogled z vode. In mogoč je kar zastonj, saj finančno-borzni jug Manhattna in Staten Island povezuje brezplačen trajekt. Konkretnejši, triurni obrok je turistična barčica za tri desetake, ki pluje okrog otoka. Z nekaj sreče je na krovu vodnik, ki obalne zanimivosti komentira med izdatnim zbijanjem šal. Kje ima stanovanje Leonardo DiCaprio? Čemu so vodni slapovi, strašno napredna umetniška inštalacija širom mesta, kar naprej ugasnjeni? Kakšno neumnost se trudijo doseči vsi igralci v zamreženem igrišču za golf na obrežju reke Hudson? Ko čvekarijo podloži s Sinatrovo zimzelenko New York, New York, je idila med žve­čenjem pritlikavega hot doga popolna.

Ljudje se na podzemni zabavajo po svoje. Berejo, poslušajo ipode, buljijo v PSPje, prepevajo, beračijo in … pletejo. Štrikanje je tod presenetljivo priljubljen, javno sprejemljiv hobi.

Ogledovalna barkača pelje primerno blizu otočka Liberty, na katerem stoji Kip svobode. To je eden najbolj prepoznavnih simbolov tako New Yorka kot Amerike nasploh. A tudi njemu teroristično rogoviljenje ni prizaneslo, kajti od leta 2001 je navadnim ljudem nedostopen. Ladjice na otok sicer vozijo, a odprt je le muzej v podnožju, medtem ko sta razgledni točki v kroni in bakli žal nedosegljivi. (Sneti ju je leta 1996 še lahko obiskal, tako kot se povzpel na vrh dvojč­kov.) Od znotraj votla, v baker odeta dama, katere značilno zelenomodro barvo prispevajo kemični procesi na tej kovini, je drugače francosko darilo ob sto­­ti obletnici razglasitve ame­riške Deklaracije o ne­od­visnosti. K dosegi slednje so Francozi, vedno pripravljeni nagajati Angležem, namreč odločilno pripomogli z vojaško pomočjo.