Revija Joker - Velika srečna družina

ČLANKI
stranka » članki » raport » Velika srečna družina
...
Mojster Sneti sede v Tisočletnega sokola (okej, bil je airbus – igrajmo se, da smo v Star Wars!) in s pa­dawanom Casom odfrči v britansko pres­tol­nico, kjer se od­vi­je uradni sta­ro­celinski vojno­zvezdni shod, Celeb­ra­tion Europe. Tam opreza za Leio brez modrca, naj­d­e pak sebe – v naj­različ­nej­ših pojavnih ob­likah ...

Je mogoče, da je od štarta prvega filma iz sa­­ge Star Wars, ki se je čez Lužo v dvain­tri­­­­­­desetih kinodvoranah zgodil 25. maja 1977, preteklo celih trideset let? Kaj vse se je zgodilo vmes – koliko ljudi se je rodilo, živelo in umrlo, koliko drugih filmov so posneli, knjig napisali, balad zapeli, tehnik mečevanja izpilili. Pa vendar je Vojna zvezd ostala, kot bi se vžgala na­rav­nost v srca milijonov, iz katerih je ne more iz­bri­sa­ti nič. Ni dvoma o tem, da so vmes naredili boljše filme, spisali znamenitejše romane in zložili hudejšo glasbo, dočim je mahanje z žaromeči v Star Wars itak smešno na kvadrat. A vseeno je kult nastal, obstal in se razširil do takih razsežnosti, o katerih lah­ko sanjajo celo diktatorji. To pa zato, ker je pripadnost dokončna, prostovoljna in ne pozna meja.

Vem za osebo, ki bi ob tej trditvi pomilovalno zamahnila z vsemi udi, se namrdnila ob majolki cvička in izgovorjeno prisodila piščevemu zanesenjaštvu okrog vsega, kar je povezano s stvaritvijo režiserja & scena­rista Georga Lucasa. O kom govorim? I, o pov­preč­nem Slovencu, prežetem s podalpsko samozadostnostjo in obkroženem s smradom kadavra notranjega ot­ro­ka, ki mu je že davno tega poginil od dušne la­ko­te! Dotičnemu človečku načeloma sicer ne gre zameriti mnenja, da so lahko nad Star Wars navdu­še­ni le tisti, na katerih še ni pognalo dlačevje in / ali ima­jo inteligenčni kvocient v območju telesne temperature. Toda resnično odpustnico si lahko ta žalostni osebek ku­pi le, če upoštevamo, da je v Sloveniji Vojna zvezd dejansko področje trdojedrnih fanov. Recite mi, kod boste v Dolini šentflorjanski srečali odraslega človeka, ki bi se za vikend našemil v Skywalkerja, Vaderja ali Organo Solo ter se z vso familijo odpravil v Gospodar­sko razstavišče na sejem s tematiko Star Wars? Pri če­mer se ne bi nič sekiral, kdo ga bo videl? Jasno, so izjeme, vendar gre za zrele geeke, ki nočejo pozabiti mladostne vznesenosti. Ostalo publiko pa bi tvorila obi­čajna sveta armada ble­do­lično-suhljato-špehavo-očalarskih frikov, ki defi­ni­rajo, kako bo človeška vrsta izgledala v prihodnosti.

Visoki zneski, ki jih je bilo treba odšteti za bolj ali manj uradno SW-plastiko, za ruljo niso predstavljali ovire.

Ne da je s tem kaj narobe: doba petrov klepcev, davidov hasselhoffov ter fabiev je za nami in futura ima no­vo telo, ki je tam le zato, da po sili razmer vzdržuje možgane, priklopljene v navidezno resničnost. Pa vendar je med tem, kako bi bil vojnozvezdni m33t videti v Sloveniji, in tem, kakšen je bil tale v Britaniji, orjaška razlika.

Velika srečna družina objavljeno: Joker 169
avgust 2007