|
![]() ...
"Sem se zaradi otroškega postavljanja vodnih mlinčkov na potočkih pozneje usmeril v naravoslovje?" se vpraša Aggressor ob pogledu na mehanizme in umotvore Hiše eksperimentov. Potem se obleče v mavrični milni mehurček in poškili v zrcalo.
Veščina učenja "Učitelji v šolah svoj poklic jemljejo preveč dobesedno. V bistvu ne bi smeli biti oni tisti, ki učijo učence, ker je to nesmisel. Nečesa se lahko naučiš zgolj sam, učitelji pa bi morali biti navduševalci, ki bi mlade pripravili do tega, da bi hlastali po znanju," z zanosom pove dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov. Starejši bralci poznajo njegovega očeta, ilustratorja Boža Kosa, čigar risbe so v pretekli državi zrli v Cicibanu in drugod. Ustvarjalnost je v familiji, saj je tudi Miho po doktoratu iz fizike zaneslo v tuhtanje, s čim spodbuditi ljudi, da bi se še sami tako čudili svetu kot on sam. Zato je zasnoval Hišo eksperimentov. Ta od leta 2000 stoji na ljubljanski Trubarjevi ulici, nedaleč od Zmajskega mostu. Sestavlja jo približno petdeset eksperimentalno zasnovanih kotičkov, namenjenih spoznavanju naravnih pojavov, od optičnih prevar do zvočnih odmevov. In sicer tako, da ljudje dogajanje izkusijo sami, saj na primer navor raziskujejo s polaganjem rok.
"Že star kitajski pregovor pravi: prebral sem in pozabil, videl sem in si zapomnil, naredil sem in znam. Tujih jezikov se najučinkoviteje naučiš tako, da v njih govoriš in pišeš. Programiranja tako, da sam sestaviš kodo," nadaljuje temeljno idejo Hiše eksperimentov Miha Kos. Zato mora obiskovalec stvari prijeti, sukati ali se z njimi kako drugače poigravati. Mivko je treba izdolbsti za ponazoritev rečnih kanalov, leči na fakirjevo posteljo in držati palico v ravnotežju. A to je le vzgib, ki naj človeka pripravi do čudenja. "Naša ustanova ni v prvi vrsti namenjena učenju znanstvenih zakonitosti, čeprav je seveda tudi to važno," pravi Miha. "Glavni cilj je spodbuditi radovednost. Skravžljati možgane, da se navdušijo in začno spraševati, zakaj se na primer svetleči prameni podijo po stekleni krogli." Celo tedaj, ko Hišo zapustijo. Zakaj me v avtobusu ob zaviranju sili naprej? Zakaj so radiatorji pobarvani v svetle odtenke? Kam je izginil Hrabri mišek? Ja, tudi to. Ne gre le za naravoslovne tematike, kajti svet smo takisto ljudje. Sociologija, psihologija in slično so pomembne znanstvene panoge, ki razlagajo, zakaj se dogodki okoli nas odvijajo, kakor se. Je pa zanje precej teže napraviti preproste eksperimente kot za fizikalne pojave, kar je za stroškovno in prostorsko dosti omejeno Hišo eksperimentov velik problem. Za družboslovne poskuse običajno potrebuješ skupino ljudi, ki so bolj kočljiv in nepredvidljiv 'eksponat' od žlebov, vitlov in zrcal. Kljub temu se trudijo v to smer in eden kulturoloških poskusov je tisti z narečji, kjer obiskovalec spoznava, kako hecno govorijo v nekaterih slovenskih okoljih. Odprtost uma V Sloveniji je bolj kot ne izjema, da se lahko v ustanovah, kot so muzeji, naprav dotakneš in z njimi rokuješ. "Nekje do leta 2005 je bilo tako, da so obiskovalci prišli do postaj s poskusi, obstali in rekli: ’Zdaj nam pa vendar pokažite, kaj naj počnemo!’" pravi Miha. "Na prizorišču imamo animatorje, toda ti so namenjeni spodbujanju obiskovalca, naj se zadeve loti sam. Zadnja leta je bolje in ljudje so pogumnejši. Sploh tisti, ki se vračajo." Teh je dosti, saj otroci na obisku s šolo, običajno kasneje s seboj privlečejo starše in jim navdušeno kažejo obarvane plamenčke ter dviganje mehurjev v vodi. To se zdi Mihu zelo pomembno, saj cilja tudi na oživljanje radovednosti pri odraslih. "Naša začetna namera je bila učiti učitelje navduševanja nad znanostjo. Ampak danes mi pri srcu postane najbolj toplo, ko vidim družine, kjer starši in otroci družno prežvekujejo nek poskus." Gotovo močno pomaga, da kotičke krasijo brezčasne ilustracije očeta Boža, ki se je znal s humornimi risbami približati vsem starostnim skupinam. Njegove risbe vso Hišo dvignejo stopnico više. Prebujanje odraslih je nemara še bolj pomembno kot negovanje otrokove radovednosti. "Odrasli so tisti, ki imajo na svoje otroke največji vpliv. Razen tega upravljajo z našo državo," poreče Miha. "Prav v njih bi morali najbolj prebuditi izpraševanje o okolici. Potem bi nemara razmislili, čemu so volili nekega politika. In zakaj dovolijo, da razprodajamo naravne vire." Tako z Mihom prideva do končnega poslanstva Hiše eksperimentov: spodbujanja civilizacijskega napredka. "Izkušen in zvedav posameznik je samostojen, saj premore zdravo skepso in je z njim teže manipulirati," zatrdi Miha. "In samo skupnost takšnih ljudi lahko oblikuje zdravo državo." Skratka, Miha Kos je naravoslovna izvedenka Mance Košir, ki skuša ljudstvo omikati s knjigami. In po svoje sličen Jokerju, ki vam skozi zabavno vsebino izobražuje in širi obzorja. Je pa to idealističen nazor, ki ga z dr. Kosom mnogi ne delijo. "Posebno ne tisti na pomembnih stolčkih, ki bi lahko naši ustanovi veliko pomagali," potoži. Hiša eksperimentov že sedemnajsto leto biva na utesnjeni lokaciji in površini petstotih kvadratnih metrov, kar je za ustanovo muzejskega tipa presneto malo. "Medtem ko podobna tuja središča znanosti začenjajo na pet tisoč kvadratih, mi že dolgo poslušamo samo prazne obljube. Ni važno, od katere oblastne garniture. Politikom pač ljudje s svobodno voljo niso všeč." Manko prostora je očiten in od oseminšestdesetih zasnovanih eksperimentov jih zmorejo hkrati na prizorišču prikazati manj kot petdeset. Zato je velikost skupin pri obiskih omejena na 48 oseb.
Znanost v vsako ulico Glede na zapisano je razumljivo, da je zasedenost stalna, tudi ko šole niso na obisku. Kdor je zainteresiran, naj si urnik Hiše obvezno ogleda na spletni strani He.si, kjer je moč najti opise poskusov in drugih dejavnosti ustanove. "Odzivi in vračanje obiskovalcev nam govorijo, da delamo nekaj prav, in to nas žene dalje kljub vsem oviram na poti," veli Miha. "Ni pa to edino. Pri anketah je Hiša eksperimentov navedena kot zelo pomemben faktor pri odločanju za študij fizike in drugih naravoslovnih ved." Med študenti prostovoljci, ki za manjši denar animirajo obiskovalce, so kljub vsemu dobrodošli prav vsi. Imajo veliko družboslovcev in študij fizike ni nuja. Razen ducata njih ima Hiša deseterico redno zaposlenih, ki neprenehoma snujejo nove eksperimente. Kako ta razvoj pravzaprav poteka? "Čisto spontano. Staknemo glave in ideje dežujejo, seveda pa je do smiselnega izdelka še dolga pot." Zamisel razen uporabnosti ne sme biti pretežka za izdelavo in vzdrževanje. Sodelujejo z mnogimi inštitucijami, med drugim z Jožefom Stefanom. A ta hip jih vseeno tare pomanjkanje konkretne večje delavnice, kjer bi sami iz ničle izdelovali eksperimente in jih prodajali. "Zelo smo ponosni na dejstvo, da je velika večina poskusov v naši hiši plod naše iznajdljivosti. Seveda je res, da si podobne ustanove ideje nenehno izmenjujejo in tudi mi si jih 'izposojamo'. Toda vendarle jih skušamo izvesti po svoje. Brez zveze se nam zdi, da bi pri nas gledali reči, ki jih je moč že v tujini."
Poleg naprav v sami Hiši so izdelali kakšnih petdeset prenosnih, ki jih je moč spakirati v škatle. Ti so temelj tako imenovane Hiške eksperimentov, mobilne izvedbe. Z njo obiskujejo šole in dvoje učilnic za en dan spremenijo v mali center znanosti. V šolski telovadnici se obenem odvijejo šovi, učenci pa se morajo naučiti in zborovsko odpeti himno Hiše eksperimentov. Tako so obredli že vso Slovenijo in se zdaj usmerjajo na Hrvaško, kjer takšne inštitucije še nimajo, četudi je že nekaj časa v načrtu, da bi jo postavili v Zagrebu. Tretja veja njihovega delovanja so vodeni znanstveni šovi in festivali, med katerimi je največji junijski Znanstival. Takrat ulice in mostove v središču Ljubljane za tri dni okupirajo zvedave glave, ki malo zares in malo za zabavo počno vragolije z naravoslovnimi poskusi. Prejšnja leta se je bilo moč čez Ljubljanico peljati na vrvi z obteženim kolesom ali teči kot Jezus po nenewtonovski tekočini, ki se ji v nasprotju z obnašanjem vode ob hitrem pritisku stopal poveča viskoznost! Pri Znanstivalu Kosu in druščini pomaga veliko strokovnjakov in animatorjev iz tujine, tudi izkušeni učitelji z ameriških šol. Razraščanje radovednosti Hiša eksperimentov je sicer zaščiteno domače ime in tosortnim ustanovam po svetu pravimo centri znanosti. Tudi Miha je idejo za svojo Hišo dobil ob obisku slovitega Exploratoriuma v San Franciscu, ki ga gre res toplo priporočiti sleherniku. Leta 1969 ga je odprl fizik Frank Oppenheimer, mlajši brat očeta atomske bombe J. Roberta Oppenheimerja. Exploratorium je še danes eden najvažnejših tovrstnih prostorov, vendar ni bil prvi. Že v 19. stoletju so nekateri evropski muzeji začeli rokovati z eksponati, toda načeloma postavljamo rojstvo te vrste ustanov v Severno Ameriko in v sredino prejšnjega stoletja. Med drugimi s floridskim Science Center of Phinellas County, ki z letnico 1959 velja za prvega, pa z delom Smithsonianovega washingtonskega naravoslovnega muzeja. "V ZDA ima praktično poskušanje pri šolanju v splošnem veliko daljšo tradicijo kot pri nas in je dosti bolj razširjeno," mi pove Miha. A ni trajalo dolgo, da so se takšni eksperimentalni muzeji raztepli po Evropi in nato vsem svetu; v zadnjem času predvsem po Kitajski in Indiji. Svojega ima veliko evropskih prestolnic. Dobra sta NEMO v Amsterdamu in Heureka severno od Helsinkov, dočim je nam najbližji v Budimpešti. Ogromen je nedavno zrasel v Varšavi in Miha čemerno pripomni, da so oni prejeli dosti državne podpore. Sam priporoča Parque de las Ciencias v španski Granadi. Za največji učinek pa je treba vendarle čez Lužo, kjer se jih v ZDA tare, dočim ima Kanada fletnega v Torontu. Miha sicer sedi v upravi evropskega združenja centrov znanosti ECSITE, v katerem je prek dvesto takih hiš in bolj svobodnjaških muzejev, ki dovolijo otipavanje eksponatov. Zato Hiša dosti sodeluje s tujino, kjer svetujejo pri postavljanju novih hiš in zamišljanju frišnih poskusov. Namen centrov znanosti pri Ecsitu označujejo kot 'raziskovanje sveta skozi poskušanje z znanostjo in umetnostjo'. "Brez umetnosti pri znanstvenem razvoju ne gre," se Mihu zasvetijo oči. "Verjetno sam zelo dobro veš, kako močno sta analitičnost in kreativnost povezani, da nastane dober izdelek, naj bo stroj, izum, ali besedilo. Tudi strip, hehe. Prav zato v hiši poleg radovednosti tako zelo izpostavljamo ustvarjalnost." Navsezadnje pravijo, da je Einstein, čigar teoriji relativnosti sta Mihi zelo ljubi iznajdbi, do največjih odkritij prišel zaradi bogate domišljije. "Razen tega živimo v času, ko ima interdisciplinarnost izredno velik pomen. Biologijo in fiziko na primer združujemo v biofiziko. Izumi in sveže ideje se danes utrnejo po izpostavljenosti zelo različnim znanjem in pojavom. Zato je treba biti čim bolj odprte glave." In se nenehno spraševati. Zakaj se ti zdi, da se feltne dirkajočega avtomobila vrtijo nazaj, ali kako je pravzaprav Trump prišel na oblast. Ni važno, ali je fizika ali politika ali filologija. Od tega je odvisna naša prihodnost, kajti svet postaja s tehnološkim napredkom laiku vse teže razumljiv. Prelahko se je izgubiti v morju enostavnih, a praznih razlag, s katerimi nas zasipa internet. Da prideš do resnice, moraš pokazati voljo. In radovednost.
|
|
|