Revija Joker - Google IO 2016

ČLANKI
stranka » članki » raport » Google IO 2016
...
V središču Silicijeve doline se LordFebo z robotom klepetajoč, napolitanko glodajoč in po kavbojkah praskajoč guglja s hecno inštalacijo na betici.

Vsakoletna konferenca, na kateri Google predstavi tako svoje jutrišnje ljudske tehnologije kot futuristične laboratorijske projekte, se je doslej odvijala v San Franciscu. Tokrat pa so jo prvikrat organizirali lučaj južneje, v svojem domačem kraju Mountain View. To seveda ni šov za firbčno javnost, marveč dogodek za razvijalce in akademike, ki so pripravljeni plačati devetsto oziroma tristo dolarjev za kotizacijo. Takih se je letos našlo sedem tisoč in med njimi je bilo rekordnih 28 odstotkov žensk napram lanskim osmim. Udeleženci se mrežijo, izobražujejo v številnih Googlovih platformah in si kažejo robotska vozilca, ki jih avtonomno vodi telefon. Letošnje najbolj omenjane tematike so bile Android N, frišen sistem za navidezno resničnost, vnovičen poskus s pogovarjalnim programom, otipljivi vsemogočni domači pomočnik in nekaj neverjetnih konceptov, ki dobivajo konkretno obliko.

Največje predstavitve so potekale v odprtem amfiteatru, osrednji govorec pa je bil kajpakda firmin glavar Sundar Pichai. 43-letnik indijskega porekla resda ni soustanovitelj Googla, vendar je zaradi letne plače 150 milijonov dolarjev vreden dobro milijardo.

Asistent z oblaka 
Skozi statistiko, da je petina ameriških iskalnih nizov izgovorjenih in polovica mobilniških, da Google pozna korelacije med več kot milijardo posameznikov in ustanovami ter da prevajalnik vsakodnevno pretolmači milijon milijonov besed, je šef poudaril inteligentno iskanje. Po novem je denimo moč med lastnimi oblačnimi fotkami brskati po naključnih pojmih, kot so 'sneg', 'mačka' ali 'Afrika'. Začuda deluje, dasiravno za psa označi tudi Chewbacco in ovco. Algoritmi na superračunalnikih daleč daleč proč znajo nadalje razbrati in instantno prevesti, kar vidi mobilnikovo oko, na primer jedilnik v korejščini. Ta silni napredek v strojnem učenju in umetni inteligenci je razlog, da bo Google poleti nadgradil svoj pomagalni servis Now v Assistant. Spričo odstranjevanja šuma pri poslušanju, lepše intonacije pri izgovorjavi in razumskega odgovarjanja bo komunikacija z njim še bolj naravna. To so demonstrirali z vprašanjem "Kdo je skonstruiral tole?", pri katerem je pomočnik iz lokacije razbral, da je govora o spomeniku. Kompleksnost dojemanja je ponazorila še pitalica "Kolikšna je bila populacija ZDA, ko so ustanovili Naso?" Takisto je novost razumevanje za­imkov v kontekstu daljšega pogovora. Slovenš­či­ne med nekaj več kot štiridesetimi podprtimi jeziki za prosto čvekanje kajpakda ni. 

Googlov ekosistem čedalje bolj bazira na govornem ukazovanju in narekovanju oziroma na splošnem vokalnem sporazumevanju. Bo to kdaj tudi za Kranjce?

Pogovarjanje o vremenu, informiranje o kinopredstavah, terjanje enciklopedičnih faktov in iskanje najbližjega Starbucksa seveda ni omejeno na mobil­ni­ke. To deluje na androidnih televizorjih in na takem vmesniku temeljita okolji Android Auto in Wear. Najnovejše oznanilo pa je domiselna gospodinjska napravica, klicana preprosto google home. To je st­varni Googlov asistent v obliki manjšega wi-fi zvoč­nika, ki posluša in izpolnjuje ukaze. Mobilnik ni vedno pri roki, zato je tak sobni onegaj sila uporaben, da na hitro izveš glavno mesto Sokovije, narekuješ sporočilo, si zabeležiš opomnik, preveriš promet ali naročiš pico. Nadalje zna škatla predvajati muziko s telefona in oblaka ter se povezovati s TVjem in drugimi aparati pametnega ekosistema, kakršna sta termostat nest in omrežena sijalka. Pri tem se zdi izdelek dolgoročen, kajti v njem ni ničesar, kar bo po dveh letih zastaralo. Kakor se bo izpopolnjevala Googlova oblačna pamet, tako bo napredovala uporabnost tega pomočnika. Home je najavljen za jesen, vendar niso navrgli niti približne cene.

Takle je videti google home, brezvrvična škatlica, ki je vselej nared za vprašanja in sprejemanje raznoraznih ukazov. Tekmec Amazonovemu echu, torej.

Novi sporočilnik
Naslednja noviteta, ki bo ravno tako uporabljala pametnega asistenta, je frišen sporočilnik Allo. Po Talku in Hangouts je to že tretji Googlov poskus pritegniti chata željne uporabnike v svoj ekosistem. Tokrat so razvili prvi pametni pogovarjalnik, ki bo znal iz konteksta sam predlagati replike na sogovornikova vprašanja. Ker očitno se nam niti pisati ne ljubi več. Delovanje so praktično ponazorili s pogovorom okoli večerje. Za večino odgovarjalnih opcij, vključno z nasveti za bližnje restavracije, je poskrbel kar Google, uporabnik je le potrdil. Program je celo prepoznal poslano fotko psa in podal nerobotske komentarje, kako je luškan in slično. “Bi se danes malo crkljala?” A: Porival me boš zmagovito vse do jajc, tiger! B: Ne, me boli glava. (Naveza z ovulacijsko aplikacijo.) S stališča tehnologije se to sicer sliši napredno, vendar bodo pogovori zaradi tega še bolj brezosebni, saj sploh ne boš vedel, ali vz­duš­ne enovrstičnice prihajajo od sogovornika ali bota. Morda se bosta čez čas na obeh straneh pogovarjala le še robota. 

V čvekalniku Allo bo asistent bo dajal kontekstualne predloge. Da se informacije, strani in videotki odprejo znotraj istega okna, je kul. Predlogi osebnih odgovorov na vpraša­nja in celo komentarjev slik pa ne.

Allo bo sicer vseboval še nekaj samosvojih fint, recimo manjšanje ali večanje vnašanega besedila za ponazoritev vpitja in šepetanja ter sukanje YouTuba znotraj pogovornega okna. Googlov bot bo najbolj zdolgočasenim celo stregel z raznimi kvizi, kot je uganjevanje filma iz kombinacij emojijev. Storitev bo seveda omogočala videopogovore, čemur razvijalci pravijo Duo. Njegova izpostavljena, dasi vpraš­lji­va lastnost je, da bo klicani lahko videl dogajanje na drugi strani, preden se bo javil. Bo vse našteto pre­pričalo uporabnike v zamenjavo obstoječega sporazumevalnega kanala? Ob milijardni gmajni na WhatsAppu in komaj nekaj manjši na FB Messengerju je Allo vsekakor hraber podvig.

Poudarjeni posebnosti Googlovega sporazumevalnika sta kričeče veliko ali tiho majhno pisanje ter pri­če­tek video toka preden se javiš na videoklic. Razvijalci menijo, da bo oboje bučno sprejeto.

Sanjarjenje podnevi
Na taistem dogodku pred dvema letoma so oznanili VR-projekt Cardboard, ki sta ga v prostem času zasnovala Googlova francoska inženirja. Kartonska inštalacija za telefon je resda nudila siromašno navideznoresničnostno doživetje, toda zaradi nizke cene je bilo zanimanje nad pričakovanji. Aplikacij je mnogo in z njimi so razvijalci pridobili poceni izkušnje, ki jim koristijo pri programiranju za velike VR-sisteme. Ampak Google si ne more privoščiti, da bi eksperimentalna kartonka zaključila njihovo prisotnost na trendovskem področju. Zato so napovedali Daydream, sodobno platformo za mobilniško potovanje v navidezne onkraje.

Daydream, ki ga ne gre mešati z istoimenskim and­roidnim ’ohranjevalnikom zaslona’, je nova Goog­lo­va ploščad za mobilniško navidezno resničnost. V nastavek bo šel telefon, ki bo poskrbel tako za prikaz kot za premikalne senzorje. Zraven bo še gibalna ploščica.

Začuda konkretnega izdelka niso pokazali, zgolj konceptno sliko naglavnika nalik gearu VR, v katerega bomo vtaknili fon. Za razliko od samsunga je privzet del sistema preprost mahalni kontrolnik, ki bo poskrbel za vernejšo dogodivščino. Ker je Daydream odprta licenca, bodo kukala izdelovale raz­lič­ne fabrike, pri čemer bodo morala delovati z vsemi ustreznimi telefoni. Specifikacij niso razkrili, a bržda bodo med njimi razločljivost 2560 x 1440, 60-herč­na zaslonska odzivnost in najboljša tipala premi­kanja. Slednji podatek priča, da žiroskopi in pos­peš­kometri ne bodo del naočnikov, kakor so pri gearu VR. Če je z Daydreamom združljiv kateri od aktualnih telefonov, ni znano. Omenili so sicer, da taki modeli pridejo jeseni od večine znamk, toda prvaki vendarle izha­jajo na pomlad. Pravijo pa vsi vpleteni, da bo izkušnja mnogo bolj kakovostna od Samsungove.
Hardver se bo glede na izdelovalca razlikoval po optiki in ergonomiji, vendar bo bistvo platforme vsebina. Igričarskih titul niso najavili, sta pa na založniš­kem seznamu EA in Ubi, medtem ko je Epic že demonstriral Unreal Engine 4 za Daydream. Nedvomno bodo zanj predelali vse doslejšnje večje mobilniš­ke VR-projekte in prav tako bodo marsikatero preprosto igrico vzporedno razvijali za vse sisteme. Obilo kani biti takisto slikosučnega materiala, od Netflixa in Huluja do ponudbe stereoskopskih filmov. Ni pa nič novega okoli filmskega oziranja naokoli, kakor so nekoč demonstrirali s sceno iz Pacific Rima. Vsekakor bo glavo mogoče obračati v filmčkih na YouTubu, ki so posneti s čedalje bolj priljubljenimi 360-kamerami. In v Street Viewju ter številnih prostorskih sprehodih, kot so obiski muzejev, ogledi stanovanj in turistične viste. Google, tako kot vsi ostali na VR-vlaku, zagovarja široko uporabnost platforme, torej ne samo za streljanje zombijev in vesoljsko bojevanje. Kaj se bo iz tega izcimilo, bomo ocenjevali čez pet let.

Bodo 3D-filmi prišli na svoj račun z VR-pripravami? Kdo ve, če se bodo sploh prijele. A za vsak slučaj hoče biti zraven vsakdo. Google je že napovedal navideznoresnična YouTube in Street View.

Android Napolitanka
Sedma izdaja operacijskega sistema zaenkrat nosi kodno ime N brez namiga na slaščico. Pravzaprav te dni poteka natečaj in vsakdo lahko odda lastno idejo na N. Sam sem predlagal napolitanko, medtem ko ima zaenkrat največ glasov indijski rižev že­pek neyyappam. Otipljive prelomnosti nova edicija ne bo prinesla, toda posredno bodo opazni nizkonivojski fičri, kot so podpora za grafično kodo Vulkan, združljivost z Javo 8 in razvitost z VRom v mislih. Novi sistem bo nadalje pridobil mnogo funkcij, ki so jih nekateri izdelovalci mobilnikov že vdelali v svoje nadgradnje: hitro odgovarjanje na sporočila v notifikacijskem meniju, video v okencu, razdelitev za­slona in enopotezno zaprtje vseh programov. Za sporočanje bo na razpolago še več piktogramov (tabela Unicode 9), med njimi zamorski smajliji. Belci očitno nimamo težav z zlateničnimi obražčki. 
Novost sistema bodo tako imenovani instant apps, priložnostne manjše aplikacije, ki se bodo brez nameščanja zagnale kar s spletne strani. To zveni koristno, saj je za redko rabo nesmiselno imeti ves čas inštaliran iskalnik avionskih kart ali nucnik od trgovske verige. Ker so razvijalci pogruntali, da devetindevetdeset odstotkov uporabnikov ne brska globoko med odprtimi aplikacijami v task managerju, bo po novem aktivnih le sedem njih. To bo seveda štedilo z elektriko, dodatno pa bo k nepotrebnemu odtekanju škratov elektronov pripomoglo še bolj ekonomično mirovanje ob ugasnjenem zaslonu. To itak napovedo ob vsaki izdaji, seveda ob boljši učin­ko­vi­tosti, ki bo v sedmici baje vsaj za tretjino višja. Gle­de na to, da nam varčnost in višjo hitrost nepres­ta­no obljubljajo tudi proizvajalci telefonov in čipov, bi pomislil, da perpetuum mobile ni daleč. Resnica pa je žal taka, da s seboj tovorimo dodatne akumulatorje.
Kot vselej bodo nadgradnje prvi deležni lastniki nexusov, bržda jeseni. Kateri modeli bodo podprti, Google še ni povedal, toda predogledna verzija na petici ne deluje. Čisto mogoče je, da bo novi sistem primeren le za 64-bitne aparate. Mobilije preostalih izdelovalcev bodo z updejtom tradicionalno kasnile po več mesecev, saj morajo prilagoditi lastno programje in upoštevati želje ter smetje operaterjev.

Android N bi lahko postal Nutella, kakor je bil predlanski Kit Kat, toda baje proizvajalec Ferrero ni bil za to. Če bodo res šteli glasovi, mu bo ime Neyyappam po indijski slaščici. Glede na poreklo Googlovega šefa in potencial trga odločitev ne bi bila nenavadna.

Projekti oddelka ATAP
Google za razliko od večine drugih panožnih članov na svoji prireditvi rad razkrije koncepte za daljnosežno prihodnost. Zanje pretežno skrbi njihov od­delek ATAP – Advanced Technology and Projects, ki je imel tokrat lastno konferenco in predstavitev. Na žalost se na oder ni pripeljal njihov najnovejši avtonomni štirikolesnik, jajček brez volana. Dejansko na konferenci niso niti omenili svoje največje operacije, razvoja robotskega avtomobila. Očitno ta sodi v drug svet.
Pričeli so s Tangom, telefonom oziroma tablico, ki se zaveda prostora. To omogoča naveza infrarde­če­ga projektorja, ki strelja nevidno mrežo, infrardeče kamere, ki to mrežo bere, ter dodatnega para očes za prostorsko prepoznavo. Na tak način naprava premeri in 3D-kartira okoliš. Uporabnost je zelo široka, predvsem v smislu obogatene resnič­nos­­ti. Lahko recimo poskeniraš sobano in nato vanjo verno umeš­čaš pohištvo pred nakupom. Ali po stanovanju streljaš pošasti, ki kukajo izza omar in izpod stolov. Ali delaš selfije z dinozavrom. Kdo bo sicer porekel, da je tak augmented reality že omogočen, vendar gre pri Tangu za natančno prepoznavo prostora po vseh treh oseh. To pomeni pravilno perspektivo, razdalje in razmerja. 

Variantam za obogateno resničnost ni konca. A za vernost morajo biti obogatitve pravilno postavljene v resnični okoliš. Tango bo s svojim popolnim zavedanjem okoliša poskrbel za pravo geometrijo.

Kakšen bo praktičen učinek, bomo lahko sodili novembra, ko večletna laboratorijska tehnologija dos­pe na police v Lenovovem telefonu. Aplikacij za tovrstno hecanje bo menda kar precej, od takih, ki zmerijo dimenzije sobe, prek Ikeinega interaktivnega kataloga do špilov vseh sort. Slednji bodo nasploh zaživeli, ko se bosta zmešala obogatena in navidezna resničnost oziroma bomo takle tangoidni telefon vstavili v VR-kukalo. Google je že razpisal natečaj za konkretno nagrado. Na vprašanje, ali bo Tango sčasoma privzet element sleherne plošči­ce, pa Gjevci niso odgovorili.

Tangovski Woorld bo peskovnik, v katerem bo moč graditi hiške in gojiti ohrovt po lastni sobi. Prostor se da celo napolniti z vodo, kar je posrečena poteza. Igro izdeluje Keita Takahashi, avtor niza Katamari.

O Googlovi tkanini, ki je zaradi prevodnih vlaken uporabna kot vmesnik, smo že pisali. Zdaj pa projekt Jacquard dobiva konkretno obliko, saj so šli v pakt z lokalnim krojačem Levi's. Skupaj so do kraja leta napovedali prototip jakne, s katero bo moč nadzorovati telefon. Idejo so pokazali s posnetkom urbanega kolesarja, ki sprejema ali odklanja klice in preskakuje komade kar z ustreznim podrgom po rokavu. Kakšne posebne znanosti tu ni: nitke so zaradi prevodnosti kakor zasloni občutljive na dotik, medtem ko sta napajanje in modrozobi oddajnik skrita v odstranljivem gumijastem traku na manšeti. Dosežek je miniturizacija teh elementov in tkanje mikrovlakna v temeljno nit. Džins naj bi bil zaradi tega na otip enak in ga bo moč normalno prati. Izdelovalec kavbojk se je ob tem pridušal, da bodo leta 2017 zagotovo imeli že komercialen model jopiča in kavbojk. Praskanje po riti bo s tem dobilo nov, konkreten pomen.

Jacquard ni pametna jakna, le \'stikalo\' v obliki oblači­la. S tapkanjem ali drajsanjem po rokavu je moč nadzorovati glasbo in klice ter navigirati, kar je kolesarju neprecenljivo. Možnosti so seveda neomejene in sča­soma se bo v oblekah znašlo še več elektronike.

Prav tako se bo udejanjila pred leti predstavljena Ara. To je tisti neverjetni modularen mobilnik, ki ga vkup sestaviš iz različnonamenskih ploščic. Osnova je okostje z zaslonom in procesorjem, ki ima na zadnji plati pet različno velikih prostorčkov za komponente. Ena od njih je seveda baterija, dočim je preostala konfiguracija odvisna od uporabnika. Kamera, dober zvočnik oziroma trije njih, dodaten ekran­ček, bliskavica in ekstra pomnilnik so samo najbolj osnovne ideje. Če bo projekt zaživel, bi lahko mobilnik opremili z neslutenimi uporabnostmi, denimo s pikoprojektorjem, bralnikom črtnih kod, miniaturnim tiskalnikom ali snemalnim mikrofonom. Nedvomno bi se našli tudi medicinski pripomočki, kot sta merilnik krvnega sladkorja ali detektor noseč­nos­ti. In nenazadnje, vžigalnik in solzivec bosta naposled lahko postala telefonični aplikaciji. Dobesedno. Letos pride razvijalski komplet in prihodnje leto prodajni. Pri tem naj bi Google skrbel le za temelj, dočim bodo module izdelovali vsi drugi. 

Sestavljiv mobilnik Ara naj bi bil poceni, toda detajli so še daleč. Sprva so kot zamenljivo komponento načrtovali tudi osrednji procesor, a zdaj naj bi bilo srce kar v skeletu. To pomeni, da fora projekta ni v dolgem roku trajanja, marveč v prilagodljivosti.

Četrta zamisel, za katero smo že vedeli, je Soli. To je radarska tehnologija zaznavanja finih gest s prsti po zraku potom odboja radijskih valov. Pri tem je princip bolj natančen od kameričnega, kakršen je kinect, saj odčita milimetrske premike. Na tak način je omogočeno popolno upravljanje z domačimi napravami na daljinsko, recimo pojačanje glasnosti z posnemanjem obračanja gumba, premik kazalca za naslednjo pesem in plosk za utišanje. A možnosti gredo onkraj krmilnega vmesnika: 3D-skeniranje objekta, ustvarjanje glasbe, odklepanje vrat s kombi­nacijo prstnih karafek, uporaba v avtu, kjer je is­kanje gumbov nevarno … S Soli je Google oral mik­roradarsko ledino, saj se je prvi soočal s frekvenč­ni­mi problemi, ki jih prinese miniaturizacija. Toda na kraju jim je uspelo zadevo, ki je še pred nekaj leti zahtevala računsko moč orenk PCja, spraviti v pametno uro. Ne zato, ker bi naprava, ki jo imamo dobesedno na roki, zahtevala tak vmesnik, marveč zato, ker so lahko. Konkretnih produktov še niso najavili, toda oziraje na izdan development kit bo tehnikalija slejkoprej prišla v rabo.

Solijev razvojni komplet vključuje radarsko ploščico, s katero stric na fotki ustvarja glasbo. Končna tehnologija seveda ne bo samostojna, marveč del nekega izdelka, recimo zvočnika, avtomobila ali zaslona.

Google IO 2016 objavljeno: Joker 275
junij 2016