Revija Joker - Naš animejski praznik

ČLANKI
stranka » članki » raport » Naš animejski praznik
Naš animejski praznik
...
Sneti

Japonska mladinska popkultura kljub letom prisotnos­ti ostaja nišna preokupacija. Po drugi strani pa se inte­res za tokijske risanke 'animeje' in stripe 'mange' od razmaha v osemdesetih in devetdesetih, ko smo pognali rubriko Japanka in religiozno strmeli v Akiro ter Evangelion, ni bistveno polegel. Novega vetra je področje dobilo na animejskem zletu Makkon 12. decembra na Fakulteti za računalništvo. Prireditev ima že tradicijo, saj so jo prvič postavili pred štirimi leti, pri čemer je hvalevredno, da za njo stoji le sedmero prostovoljnih zanesenjakov.

Prvi del konvencije so bili štanti z japankasto robo, ki je segala od bižuterije prek kipcev do sladkarij. Slednje so stalnica vseh tosortnih konvencij, saj si mora wasabijeve bobi palčke, vaflje s sladkim krompirjem in zelenočajne čokolatine privoščiti sleherni otaku, kakor pravimo zahodnjaškim obože­val­cem vsega japonskega. Za primerno vzdušje so v fakultetnem kafiču celo stregle dečve v uniformah hišnih pomočnic, medtem ko se je v ozadju gotovo tihotapil rdečeučnež iz Noragamija in barman iz Death Parade. Seveda ni takega zbora brez demonstratorjev samurajskih veš­čin, risanja stripov, zgibanja origamijev in čopiča­nja japonskih pis­menk. 'Naše' področje pa sta zastopala Tekken Tag Tournament 2 in Dance Dance Revolution. Na programu je bila tudi vrsta geekovskih predavanj, med katerimi je prednjačilo tisto z nedvoumnim nas­lovom 'Drobovje ostrega roba: katane in meči'.

Najbolj očitno dogajanje je bil seveda cosplay. V prepoznavne like iz risanih serij in iger je bilo našem­ljenih kar nekaj obiskovalcev, naj je šlo za Brezobraznika iz Čudovitega potovanja, Naruta ali naključnega medota iz Yurikume Arashija. Na tekmovanju šem je med tridesetimi novinci zmagal Sebastjan Burnar, povsem avtorsko napravljen v modrega kožuharja Sorena, najboljša veteranka pa je bila Katarina Gorinšek kot Undertaker iz animeja Kuroshitsuji. Sodniki so ocenjevali kostum in predstavitev lika oziroma nastop, saj ni zadosti, da si prišel gor, se nastavil bliskavicam in šel, temveč si moral zares stopiti v vlogo.
Obiskovalci so bili z dogodkom nadvse zadovoljni, tako nad dovolj pestro vsebino za večurno prisotnost kot nad samim druženjem z istomislečo skupnostjo. Prostor se je izkazal za posrečeno izbiro in konvencija se je precej odebelila. Mi pa smo bili še posebej zadovoljni z gledišča nekoga, ki je na začetku pomagal soustvarjati slovensko animejsko sceno. Lepo je bilo videti trume mladih otakujev, ki so praznovale obilje vidikov animejske popkulture. Naokoli so hodili številni preoblečenci, ker so se pač tako počutili, in očit­no je bilo iskreno zanimanje za tematiko. Animejska Slovenija se torej ni ustavila pri Gundamu in Ghibliju, temveč gre naprej. Sugoi neeee!

Naš animejski praznik objavljeno: Joker 270
januar 2016