Dnevokaz kaže 2. december, kronometer 7:30 ujutro. Nehumana ura za večino klenih jakov in jakih klenov proslavlje­ne­ga Kremastega moštva Jokerjevega. A posebne situacije kličejo po skrajnih uk­re­pih in velik je današnjik, zakaj čez poldrugo uro se za večino prične evropska prodaja Microsoftove na­prave xbox 360, prve konzole prihodnje generacije in najnovejšega čuda gospodinjske elektronike na­sp­loh. Na žalost softverski gigant Slovenijo kljub naši veliki vlogi v EU, Natu, pa čak i u UNICEFu še vedno postavlja na zemljevid držav tretjega sveta (interna oznaka: there be dragons), ki jim njihova ig­rarska komponenta ne pritiče. Stopnja piratstva, marsovski predsednik in prečista voda pač kažejo na sumljivo državo, ki bržda ne bi bila kos tako na­p­red­ni teh­no­logiji. Skratka, tako kot predhodnik 360ica ura­d­ne podpore v Kokoški ne bo deležna. Mo­rebiti jo bo sčasoma ponekod celo moč kupiti, v Mullerju, ki ro­bo dobiva od nemškega principala, sko­­raj zagotovo. Vendar oficielnih dejavnosti oziroma zaresnega raz­pe­­čevanja ne bo. To se bo vse­ka­kor odražalo v ko­li­či­ni igrovja. Znabiti, da se bodo naši špi­lavni distributerji v prihodnje odločili uvoziti kak komad, ako se bo vseeno ustvarila omembe vredna ba­za lastnikov. Toda, kot rečeno, resnosti si ne gre obetati.
No, pustimo prežvečeno filozofiranje. Zakaj smo se mi vkup zbrali, je na dlani: kot za to poklicani medij bi si od sramote pogreznili vse do Kitajske, če bi v de­cembrski reviji ne imeli prvoročne predstavitve no­vega drkala. Dobremu sodelovanju z Microsoftom navzlic se konzole nismo mogli nadejati niti kot novinarji, vsaj ne ob izidu. Edini način je bil potemtakem ročni nakup onkraj meja naše prelestne domovine.


Zvit načrt
Obeti so dvomljivi, kajti govori se, da bo vsaj prvi mesec veliko pomanjkanje in da bodo xboxe 360 zajamčeno dobili le prednaročniki. Ali gre za umetno na­pihovanje ali dejansko stanje, bodemo videli kaj kmalu. Za vsak slučaj smo rezervirali en komad v Go­­rici in drugega v Trstu, toda Italijanom ne gre zaupati. Trgovec v Gorici, čistokrvni cigan (ne Rom, cigan, saj je kljub stasu najbolj štela vsebina glave, ki se povsem sklada z našim ljudskim izročilom), nam je obljubil marsikaj, celo nižjo ceno in posojo iger. Na­­kar je nakup čez noč pogojil s tremi igrami in dodatnim joypadom in nam, ne oziraje na to, da ku­pu­jemo kot firma, izstavil fakturo z bruto ceno. Znotraj Evropske unije se tovrstno trgovanje namreč obdav­čuje v državi kupca, ne prodajalca. Itak ga bomo prijavili njihovi guardi di finanze, ki ga bo poslala v sici­li­jansko čorko, jebem mu ma­ter mu jebem. Torej, kar hočem reči, je: tu smo se zbrali, da švignemo na senčno stran Alpovja, v po­brateno pokrajino Hajderjevo. Sprva smo imeli sicer smel namen dvopartijsko kreniti tako na sever kot zahod, a omenjeni cigoslav do­bi šatulje šele popoldne. Zato smo to operacijo ime­novali 'Tjulenj' in jo zaupali Casu, katerega telo ve­činoma blodi okoli Nove Gorice. Preostanek JCTja se je ob­r­nil proti knežjemu kamnu.

Še dobro, da smo v EU. Leta nazaj bi takole poln prtljaž­nik predstavljal nemalo težav ob prečkanju granice.

Mamuti in mastodoni
Ker za ljubeljsko drčo ne gre uporabljati lastnih špor­tnih kabrioletov in limuzin z bazeni ter pristajališči za lovce F-16, smo v podporo domači industriji v Rena­ul­tovem salonu Pleško (je) car(s) nafehtali razmeram primerni vozili. V prvo se bo v kratkem stlačila eki­pa mamutov, ki ji predsedujem sestruti LordFebo. Ostali člani te odprave so blagajnik tetkuti Airman, nemškutarski prevajalec srnuti Jager in felac ..., em, op­rostite, felicijski element zubeti Navi. Drugo samo­pre­­mikalo bo zasedel vod mastodonov s Snetim megalodonom na čelu. Podporni steber, vsaj v stasu, mu je dondon Luni, za tisto na f pa bo iz druge vrste skrbel minidon Yohan v puloverju. (Case, kot rečeno, var'je zahodno mejo, Aggressorja, Bog se usmili njegovih črevc, secirajo v Kliničnem centru, Snaila pa v službi. Sekirajo, ne secirajo.) Natančne koordinate: Mediamarkt, onkrajna varianta Bofa. Po telefonu so nam tamkajšnjiki zatrdili, da dobijo štirideset xboxe­nov, da prednaročil ne sprejemajo in da bo pred šta­cuno zagotovo čakalo krdelo jodlarjev s karpalnim sindromom.
8:55, vhod Mediamarkta
Mali avtoček ga je pičil 188 po cagarju! Zato smo ma­­­muti pet minut pred odprtjem postrojeni pred vra­ti (mastodoni tedaj komajda plačujejo cestnino v Nak­lem). Gužve ali kakih pretiranih vrst fanatikov ni, je pa tam hrpa sumljivcev, ki ob tej uri in pri tempe­raturi minus tri tam najbrž ne stojijo zaradi nakupa te­veja ali praznih CDjev. Zaukažem prepoved izustka besede na x in razgrnem strateški načrt, kako bomo kot besi planili med police, prestregli morebitne hribovce in up­lenili karseda veliko zelenih ška­tel. Seveda delamo račun br­ez krč­marja, saj niti ne vemo, ali bo roba, po kateri hlepimo, sp­loh že na policah.
Duri se odpirajo in Navi se kot ste­kla hijena komol­čarsko plazi pod njimi ...

Takole je manekenski del JCTja poziral reporterju koroškega Malega cajtenga, ki se je čudil, da v Sloveniji xboxov ni. Železna zavesa, jebat ga.

Okoli poldneva, Burger King
JCTjevski sindikalci tradicionalno velijo kosilo v Kralju 'burgerjev, največji Škotovi konkurenci, in tokratni izlet ni bil izjema. Who­­pperji so mastno slastni in na­­redijo fino lepljivo žuto strjen­ko. Danes nam posebej teknejo, saj je naš izlet uspel 400-odstotno. Južnorajhovcem smo namreč odtujili kar štiri xboxe 360. Prav jim je, saj so se nam prasci zlagali, da ne sprejemajo prednaročil, nakar se je izkazalo, da je pol pošiljke rezer­vi­rano za lokalne čudake z bundesliga-frizuro. Drugače pa o Mediamarktu kot trgovini in o njihovih trgovcih le najboljše. Predlagam Bofu in Big Ban­­gu kako strokovno ekskurzijo, da vidijo, ka­ko se zadevam streže. Xboxi in vsi dodatki so bili ob devetih skrbno zloženi na policah. Dve minuti kasneje so bile tam le še prazne stalaže. Bili smo tam v pravem trenutku, imeli smo nekaj sreče, štejejo pa tudi izkušnje. Nekateri hecneži so xboxe iskali na oddelku sesalcev. Skratka, prtljažnike smo dodobra natlačili z uplenjeno zelenoiksasto robo in nekje vmes je naš očitni fanatizem celo dokumentiral novinar Kleine Zeitunga, koroške variante Žurnala. S pesmijo na ustnah smo zategadelj za­pustili teh­nično štacuno.

1. Yohan ima vse kakovosti za igranje v naslednjem Romerovem zombijaškem filmu. Brez ličil! 2. Luni se je kojci se je preoblekel v Darth Tova in s svetlobnim mečem napadal plišaste živalice. 3. Ni ga obiska veleznane igračarske štacune brez na­bavke lego kockic. 4. Snetiju bi prav prišle čeljusti stvorov iz Blada 2. Double whopper bi bil v želodčku v enem zamahu.

Naslednji korak je bil umeven brez dogovarjanja: bližnji Toys'r'Us. Kot zvesti bralci veste (uvo­dnjak 125), se tam počutimo kot Alica v čudežni deželi oziroma Fata u Interšparu. Lego kocke, vojnozvezdna roba, Možje dejanj, modelčki, zbiralne karte, stolni fudbal, Barbikin grad, vse to bi imeli. No, po guncanju afen z vsemi možnimi igra­ča­mi smo vunodkorakali s škatlami legokock.


Enkrat popoldne ...