Revija Joker - Gamescom 2012: nemška mašina za igre

ČLANKI
stranka » članki » raport » Gamescom 2012: nemška mašina za igre
...
Sneti kelmorajnsko poroma mimo starodavne katedrale do sodobnega templja iz marmorja, kovine in stekla. Tam se tschüssa in entschuldigunga z več kot četrt milijona ljudmi, ki so tako kot on prišli na evropski praznik iger.

Nemčija je čudovita dežela. Vedno, ko sem tam, sem navdušen nad splošno čistočo, urejenostjo in disciplino, ki izvirajo iz tevtonsko-prusko-saškega načina razmišljanja. Sicer jim to, da so se v prejšnjem stoletju pustili zapeljati srboritosti ter noremu avstrijskemu pleskarčku, zaradi česar smo nasrkali tudi mi, res ni v ponos. A danes so rane vsaj za silo zaceljene, saj Švaba ne jaše več crnog konja, in Germanija ni po naključju gospodarski ter kulturni motor Evrope.
Bržda so ravno zato, ker imajo na grbi travmo dveh svetovnih vojn, tako široko objeli večkulturnost. Ko hodiš po Kölnu, ki je kot naselbina obstajal že pred našim štetjem in je četrto največje nemško mesto za Berlinom, Hamburgom in Münchnom, naletiš na rase ter govorice od vsepovsod. Na sredstvih izvrstnega javnega prevoza, katerega kralj je hitri, točni, zanesljivi tramvaj, sem slišal šprahe, ki jih niti v sanjah ne znam umestiti. Drgnil sem ude s Kitajci, Afričani, Brazilci in zlasti Turki, ki jih mrgoli. (Bival sem v njihovi četrti, kjer je bilo namesto šnicla in šnapsa vse Türkçe in döner, ter fasal želodčno nepriliko od sumlji­vega kebaba. Odtlej sem žrl v Burger Kingu, kar je botrovalo porastu teže za dve kili.) Pravi multikulti Babilon, posejan s stasitimi, meter osemdeset visokimi Nemkami. Walküre, ferdamtnohmal!

Kelmorajnska železniška postaja je ena najbolj obleganih v Evropi, saj se tam vsak dan ustavi 1300 vlakov. Hitro je moč odpotovati tako v Pariz kot London, postaja pa je zloščena do visokega sijaja. Ni primerjave z ljubljansko žalostjo.

Ja, lepe ljudi srečaš v Kelmorajnu, kakor se glasi staro slovensko ime za Köln. Vljudni so, nevsiljivi, a razigrani in brez vizualne degeneracije, kakršni si priča v Los Angelesu. Znabiti se mestu smehlja Bog, ki ga začutiš, ko stopiš z vlaka na podzemni postaji Dom/ Hauptbahnhof in se povzpneš na trg pred razvpito katedralo. Gotovo si jo videl na fotografijah in v dokumentarcih, a to je klavrno nadomestilo za občutek, ko se zazreš v obličje veličastne gotske katoliške cerkve, ki so jo začeli graditi leta 1248 in jo dokončali 1880. Njen najvišji zvonik se pne 157 metrov visoko in masivna diablovska zgradba je s počrnelimi zidovi tako impozantna, da te stežka ne prevzame. Je pa turistov v njej kot pečka, saj jo na dan obišče okrog dvajset tisoč ljudi. Zato je bolje jezusovati v enih od bližnjih, ravno tako lepih, a bistveno mirnejših cerkva, kot sta Sv. Andreja in Sv. Martina.

Gnečo je dopolnila posadka slovenskih igralcev, ki je z jokerijanskim aranž­ma­jem rajžala okrog dvanajst ur. V njihovo vozilo se je na smenju prebil maskirani junak Assassin's Creeda in hotel na vsak način izvedeti vse o Sloveniji. Zdaj vemo, kje se bo odvijala štirica – upamo na nastop celjskih grofov!

Gamescom 2012: nemška mašina za igre objavljeno: Joker 230
september 2012