Revija Joker - Obujeni starostnik hitrostnik

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » Obujeni starostnik hitrostnik

Ponavljaj do obisti
Ampak ja. Če se človek navadi, da je po televiziji nekaj tako nemogočega, kot je Big Brother Neslavnih, od katerega je zanimivejše bolščanje v terarij z mrtvimi mravljami, se navadi na vrzeli v novem Sonicu. In ko se, če se, špil postane kar v redu. Mnogi nivoji so recimo poklon starim in oblikovani sveže. So in niso predelani, so in niso retro. To najbolje vidiš v kratkih, a sladkih šefovskih obračunih, ki so mešanica že videnega ter novega. Poleg tega so veliki in razvejani - ne tako kot v Sonicu 3, kjer so s tem že malo pretiravali, a ravno prav, da v njih vznemirljivo iščeš bliž­nji­ce. Kar ni tako sitno kot včasih, saj ti po izgubi življenj ni treba od začetka igre, marveč lahko izbereš katerikoli del vsakega akta. Boljše poti in spretnejše ploščadenje ti prinesejo višji rezultat, s katerim se nato postavljaš na spletnih lestvicah.
Kjer je prava kleč Sonica 4: Episode 1. Treba je namreč vedeti, da smisel špila ni v enem skozihodu, kjer traja uro, uro in pol, marveč v ponovnih izletih. Enako kot Vanquish to ni izkušnja, ki jo končaš in odložiš, temveč igra, ki z drgnjenjem vse bolj sije in katere srž je v marsičem odvisna od tvoje želje po več točkah.
Škoda le, da jo visokega bleska stane upočasnje­va­nje, ki je na nekaterih nivojih minimalno, drugod (Lost Labyrinth, ojej) pa nenehno in ga je v splošnem preveč. Prijem se kratkomalo ne poklapa z naravo Sonica, ki brez svojega trademarkovskega drvenja ni on sam. Če je v nekaterih 3D-delih žlajfanje še obrodilo sadove, jih v tako očitnem pogrevanju stare župe, kot je tole, ne. Močno upam, da bodo klepači v Episode 2 to dojeli.

Moje iskreno mnenje na vprašanje: kupiti tole ali naložiti emulator / ubosti kompilacijo Sonicov? Najprej drugo oziroma tretje, nato prvo.

Obujeni starostnik hitrostnik objavljeno: Joker 208
november 2010


sorodni članki