Revija Joker - PES 2008 - laja ali grize?

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » PES 2008 - laja ali grize?

S takim pristopom v principu seveda ni nič narobe, če se mu zna špil zoperstaviti z mehanikami, ki so zadolžene za to, da v osnovi naspidirano šablono zatirajo že v kali. Vse upe je razvijalsko moštvo položilo v teamvision, novo logiko umetne pameti, ki naj se bi skozi beleženja raznoterih statistik (kolikokrat je bil uspešen dribling, koliko je bilo strelov na gol s prodori po sredini igrišča ...) prilagajala igralčevemu slogu in mu uspešno kljubovala. V praksi se pogruntavščina odraža v nikoli poprej videni življenjskosti, s katero nasprotna moštva izkoriščajo svojo omiljeno taktič
no razporeditev, ter v zavedanju, ki ga imajo o svojih sposobnostih posamezniki. Nasploh naletiš na dosti manj neumnosti, ki jim je v prejšnjih verzijah botrovala nevronska zakrnelost silicija. Pri hitrem oddajanju žoge so podaniki zdaj dosti bolj spretni, zaradi česar brezglavo tiščanje gumbov za izvajanje pressinga le redko vodi do zamenjave posesti okrogline. Prav namatrati se moraš, da jim jo izpuliš iz stopal. V obrambi umetnopametni igralci lepo popravljajo nespretnosti sotrpinov in nevarne podaje nazaj brez obotavljanja pošljejo v avt. Pozitiven korak naprej so storili tudi sodniki, saj do primerov, ko te ima, da bi po butalsko dodeljenem favlu zalučal plošček v steno in se v monitor drl 'ZAKAJ!?', prihaja izjemoma. S kartoni možje v črnem morda rahlo pretiravajo, saj je z rumenim kaznovan domala vsak prekršek izza leđa in veliko drugih (stranskih ter frontalnih) intervencij, ki poleg belega jajčka pošlatajo še kakega drugega. Vratarji so na mestu, čeprav se ti stalno zdi, da so nasprotnikovi ne glede na renome sposobnejši od tvojega. Kar se tiče obnašanja računalniško vodenih zvednikov, pa le vse najboljše. Igraš proti Interju in uzreš norega napadalca, ki se na robu kazenskega prostora pripravlja na naduto preigravanje treh tvojih hrustov. Itak, Ibra. Prepoznaš ga, še preden na dresu prebereš priimek. Proti Manchesterju se za trenutek zmedeš in že C. Ronaldo mimo tebe steče z značilnim zahrbtnim pomikom žoge s petko. Ahh.

Nov pogled pri penalih je limanica za oči. V praksi mehaniki streljanja in branjenja ostajata nespremenjeni.

Je Pro Evo 2008 torej heroj dveh svetov, ki latentno arkadnost nadzira z orenk simulacijskim obnašanjem moštev na trati? Mnjah, recimo. Dokler na igrišču vlada ravnotežje, je vse v najlepšem redu. Ko se recimo s povprečno ekipo spustiš v boj proti podobno slabemu moštvu, kjer napadalci niso nogometni bogovi, je načrtno upočasnjevanje ritma in šparanje z zalogo energije - ta ob neprestanem tiščanju turba hitro kopni in bolj kot prej vpliva na učinkovitost izbrancev, kar se celo preveč pozna, a le v sezonskih tekmovanjih (Master liga, daljši pokali) - velikokrat edina pot do zmage. Problem so srečanja, v katerih nastopajo zverine pasme Totti, Kaka, Ronaldo, Henry, Ronaldinho, Riquelme. Prevladujoča dinamičnost teh možicljev je enostavno pretirana. Še povečana cifra vsakovrstnih obratov in finterskih premikov, ki jih je moč izvajati s smernimi in akcijskimi knofi ter s kombiniranjem trojice različnih hitrosti gibanja (upočasnjeno stopicanje, običajen tek, šprint), je sicer razveseljiva in še bliže možnostim, ki jih imajo za spektakularna šviganja mimo zaprepadenih nasprotnikov žogobrcarji v realnem svetu. Vendar ni kul, če to pomeni, da lahko z malo boljšim igralcem izpred svojih vrat kreneš proti nasprotnikovim in z malo sreče vmes posedeš tri četrt sovražnikov. Za kaj takega je resda potrebna določena mera nadrkanosti, a vendarle. Kolikor se ti računalnik dobro upira, dokler igraš kot običajen zemljan, toliko nemočen zna izpasti, ko se greš Maradono proti Angliji na svetovnem prvenstvu 1986. Le kaj takrat beležijo škratje elektroni teamvisiona?

Daljši ponovljeni posnetki, hozana! Še vedno pa se dogaja, da jih je moč previti nazaj le do zadnje večje prekinitve.

PES 2008 - laja ali grize? objavljeno: Joker 172
november 2007