|
ČLANKI
![]() ...
Sneti ima poln kufer agrošamana, renolocka in piratskega bojevnika, ki ti v glavo meče kavlje in še grog. Zato se razveseli prihoda Hearthstonove razširitve Journey to Un'Goro, ki dodobra premeša karte in kupčke.
Svojčas je najbolj razširjena digitalna kvartopirščina nosila podnaslov Heroes of Warcraft, a kljub izbrisu dotičnega je še vedno s popkovino povezana z naduspešnim mmojem. Iz World of Wacrafta prihajajo tako junaki kot uroki, bitja in lokacije, naj bo to cona Blackrock Mountain ali oporišče Gadgetzan. Peta razširitev, klicana Journey to Un'Goro, se skozi pisane podobice odpravi v krater, katerega ime v jeziku žuželkolikih qiraijev pomeni 'Božja dežela'. V WoWu je to odmaknjena tropska regija po zgledu starih ZF-knjig, kjer rastejo čudežne rožice in topotajo zavri ter magični monstrumi 'elementali'. Tovrstna živad in rastlinjad si je v obliki 135 kart utrla pot v Hearthstone, pri čemer ni treba zanje načeloma plačati nič, saj ne gre za enoigralsko avanturo v slogu League of Explorers. Teh sploh ne bo več! Karte dobiš v paketkih ali jih narediš iz prahu za standardno ceno: 1600 za legendarno, 800 za epsko in tako naprej. So tega vredne? Po mojem da; celo več, Un'Goro je tako spremenil igralno okolje ('meto'), da priporočam vrnitev tistim, ki so se ga naveličali. Džungelska svežina je na standardni lestvici namreč občutna.
Menjava straže Prehod iz leta krakena v leto mamuta je povzročil krepek pretres, saj so iz standardnega v divji format romale številne karte, ki so v veliki meri definirale vsakdanje igranje. Ragnaros, Flamewalker, Azure Drake, Sylvanas Windrunner, Reno Jackson, Tunnel Trogg … Vse to je zdaj del ekosistema wild, ki je zaradi neprisotnosti na uradnih tekmovanjih manj priljubljen kot standardni. V slednjem so ostali nabori Classic, Karazhan, Old Gods, Gadgetzan in aktualni Un'Goro. Sliši se malo, toda kart je še zmerom obilo, predvsem če si začetnik; tudi zato si zgolj za vpisovanje v igro v dneh pred rotacijo dobival obilne nagrade. Izkušenci pa so kopičili zlatnike in teoretizirali o morebiti nadmočnih pokcih, s katerimi bi se v prvih dneh zavihteli na vrh. Mislim, da je redkokdo pričakoval tako očitno spremembo. Postana 'meta', ki se je oblikovala po Mean Streets, je bila razklana med hitrimi, napadalnimi decki in ne prav učinkovito kontrolo, med katero je še najbolje šlo tisti z Reno Jacksonom (povrne vse življenjske točke). 'Midrange' kupčki, ki so zmagovali na sredini časovne krivulje, so bili potisnjeni v ozadje. Ni bilo malo ljudi, tudi profijev, ki so izgubili interes, kar je Blizzard še podžgal z zvišanjem cen. Snopiče z naključnimi kartami so namreč podražili, najbolj Britancem, pa tudi Američanom in Evropejcem, tako da nas zdaj en pride evro in pol. Un'Goro razmere spremeni z nizom igralnih novosti, med katerimi prednjačijo naloge iliti kvesti. Sleherni heroj ima svojega, gre pa za neke vrste skrivnost, ki čemi na portretu, dokler se ne izpolnijo pogoji. Ko warrior odigra sedem bitij s tauntom, lahko začne bljuvati ognjene krogle, ki zadajo osem poškodb. Rogue mora štirikrat igrati enako kreaturo, da vsi njegovi podaniki postanejo 5/5, dočim si hunter v kupček nameša vojsko raptorjev. Na podlagi kvestov so nastali pokci, ki jih prej sploh ni bilo, kot sta elemental shaman in timewarp mage. Na drugi strani pa so končno dvignili glavo doslej šibki arhetipi taunt warrior, murloc shaman in deathrattle priest.
Še naprej topdeckaj Takisto je Blizzard poskrbel za zvišan užitek pri premetavanju sličic, med katerimi je najti številne sveže in navdihnjene, kot še nikdar doslej. Kaj praviš na mesojed cvet, ki se po smrti potuhne, dokler v izmeni ne igraš štirih bitij … raziskovalko, ki ti v kupček nameša cel pakeljc kart … t-rexa, ki takoj ugrizne vsako nasprotno bitje, ki pride na ploščo … portal, ki vsevdilj proizvaja tečnobice … pravico do še ene izmene po zgledu Magicovega Time Walka … in na zamenjavo celotnega decka z izvodi karte, ki pravi 'discover a card'? Celokupni efekt vseh novosti je, da je manj crkotov v prvih izmenah, zlasti pod neusmiljenim šamanskim in piratskim žezlom. Midrange se spet uveljavlja, kontrola pa je bolj raznolika kot kadarkoli. Zazdaj je videti, da je okolje spet bolj zdravo in da je taktika vsaj približno tako važna kot krivulja in sreča. Slednja seveda v tej kvartopirijadi kljub preštrihani fasadi odloča o marsičem. To se ne bo spremenilo, tudi zato, da imajo manj predani možnosti za uspeh in da so videi na YouTubu ter Twitchu spektakularni. Fortuna pač vedno skrbi za norosti, o katerih se govori, medtem ko se vodja projekta Ben Brode s kompanijo smeji vso pot v banko. A če nisi slan in te podvrženost sreči ne moti, je prehod v leto mamuta eden boljših trenutkov za igranje Hearthstona. Naj bo začetno, ponovno ali vztrajno.
|
|
|