Pos­netki množice obsedencev, ki v lovu na redkega pokemončka dere v newyorški cen­t­ralni park. Bosanci, ki se med farmanjem Pidgeyjev sprehajajo po minskih poljih. Porast cestnih nesreč zaradi metanja pokežog med vožnjo. Ženske v Savdski Arabiji, ki kljub fat­vi na špil ob pokestopih zaburkane nabirajo napoje. Padci s klifov vsled bolščanja v zaslon, odkritja trupel sredi globokega gozda, oboroženi ropi naiv-nih lovčkov in, pazi to, gamerji, ki vstanejo izpred zaslonov in gredo ven! Človek kar težko verjame! Da, Pokemon Go je z vseprisotnostjo postal zlata jama za kričeče naslovnice množičnih občil. Britanski dnevnik The Sun je dejansko ponujal stotake za vsakogar, ki bi jim orisal negativno izkušnjo o igranju tega peklenskega špila. Igrajo ga vsi sloji, oba spola, širom oble, v Sloveniji. Od kod mag­net za že več kot petdeset milijonov ljudi?
Močan dejavnik je nostalgija. Eno najbolj uspešnih igralnih serij vseh časov, o kateri si lahko prav v tem Jokerju prebereš anale, so številni spoznali v ot­roš­kih letih na game boyu, televiziji v obliki risanke in kot namizno igro. S tem so se jim vtisnili v spomin, zdaj pa so na razpolago kot aplikacija, ki jo je moč pognati na telefonu in je v osnovi brezplačna. Toda za razliko od Jeznih in Prhutajočih tičev ter sličnih igričk Pokemon Go ni privlekel množic z igralno mehaniko. Ta je v izdelku skorajda neobstoječa, saj gre bolj za udejstvovanje kot za igranje. Terno so zadeli z zmesjo dveh prilično sodobnih in samih po sebi privlačnih prijemov: geolova po terenu in obogatene resničnosti, augmented realityja. Ko se pokemončki za ekranu mobilnika zlijejo z okolico, ki jo posreduje kamerica, je to za ve­čino nekaj novega in razburljivega. Nekaj, kar enostav­no moraš preizkusiti.

Ljudje si iz lovljenja zverinic znajo narediti žur. Pogosto srečaš koga, ki s sabo pritovori karte ali kakšno drugo memorabilijo, da s somišljeniki zapolni čas med lovljenjem po Tivoliju.

Ready, set, GO! 
Začetek pritegne. Urediš virtualno podobo svojega trenerja, ki bo lovil spakice, izbereš prvega pokemona in ven odhlačaš polnit album (pokedex) s preostalimi sto petdesetimi žvercami. Geolokacijski naravi primerno med potikanjem po zunanjem svetu motriš radar, kjer so izrisani cefizeljčki v tvoji bližini. Njihov videz je dober indikator habitata, v katerem se radi zadržujejo. Nemočno premetavajočih se rib, Magikarpov, je v izobilju na obrežjih Ljubljanice, dočim cvetohrbti Bulbasauri često prežijo v gozdovih okoli Rožnika. Ko se mončki pojavijo v dometu pokežoge, telefon zavibrira, ti pa se z dotikom preseliš v miniigro frcanja okroglin v pokemonovo glavo. Močnejši kot je divjež, večja je verjetnost, da jo bo popihal ali da se bo napadu ogibal s kakim spretnim skokom, dočim šibkejši vdano v usodo čakajo, da jih žoga posreba. Sposobnosti vrhunskega bejzbolskega metalca niso potrebne, saj zaradi pomanjkanja raznovrstnih manevrov zadostujejo približno štirje preprosti gibi in kakšna pokemalina, ki tečnobice predhodno omami. 
Trenerski pribor dobivaš z obiskovanjem PokeStopov, ki te zalagajo z rdečebelimi žogami, napoji za regeneracijo in jajci, iz katerih se po več prehojenih kilometrih izvalijo pokemoni. Teh je v ruralnih okoliših komaj prgišče, se pa radodarno pojavljajo v količkaj večjih mestih. Del izkušnje tako postane spoznavanje znamenitosti, saj so kot pokepostanki zabeleženi spomeniki in druge zgodovinsko-kulturne točke. Slednje zna biti s stališča bontona nerodno, kot na lastni koži izkušajo vodiči po Auschwitzu. Tam se, da je mera polna, pojavljajo ognjene pokepošasti.

Pokemoni zaradi obogatene resničnosti delujejo kot prikupne, sredi mesta izgubljene žverce. A na srečo je ta pogled možno nadomestiti s statičnim, ki olajša lučanje žoge.

Samo še enega, resno, samo še enega! 
Pokemona je moč na višjo stopnjo razviti le, če si prej nalovil kopico primerkov iste vrste. Stari moto 'Gotta catch 'em all' so tako mnogi že prekrstili v 'Gotta grind 'em all'.  Izkušenjske točke sicer prina­ša skorajda vsaka dejavnost, vendar špil igralca potiska v ne­usmiljeno farmanje. To bi ob manjku dru­žab­ne komponente kmalu postalo moreče. Kdor ho­če prilesti do zadnje, štiridesete izku­šenjske stopnje, mora za to napolniti petdeset tisoč po­kežog. Ta cilj še ni izpolnjen, je pa drugi veliki met in s tem potrditev statusa človeka brez vsakrš­ne­ga življenja, ujetje vseh trenutno dostopnih pokemo­nov v regiji, nekomu že uspel v Ameriki. Trud Nicka Johnsona ni bil zaman, saj je kmalu zatem prejel sponzorsko pogodbo za odpravo na preostale celine, s čemer kani ujeti še tiste, ki so ekskluzivni Evropi, Avstraliji ter Aziji. Redditovci pa so med razgrebanjem izvorne kode odkrili jerbas legendarnih pokemonov, ki vsaj zaenkrat nimajo faktorja ulovljivosti. Mnogi špekulirajo, da znajo biti del kakšnega masovnega dogodka. Še en indic tej teoriji v prid se skriva v lani izdanem dražilniku, ki prikazuje množico sredi New Yorka, ki družno tala batine Mewtwoju. 
Silnejše zverinice so važne za zavzemanje telovadnic, kjer moč merijo tri frakcije. Kleč je v poznavanju tipov pošasti in sestavi ekipe, ki bo v papir-kamen-škarjastem sistemu potegnila dolgo. Vodni pokemon se bo dobro odrezal proti ognjenemu, a bo pogorel proti električnemu, kar je odmev temeljne serije. Toda v primerjavi z orenk iteracijami so razlike med nakazicami dosti manjše, sistem pa zreduciran na brzinsko drkanje knofa za napad in pol­uporabno izmikanje posebnim napadom. Nasploh je špil opazno manj kompleksen od večjih bratov in ljubitelji serije bodo poleg manka premišljenih poteznih bojev gotovo pogrešali trgovanje in nepos­redne obračune z drugimi trenerji. 

PokeTriptih. Fazi grinda vseh mogočih bitij sledi skrbna selekcija najboljših borcev, tej pa razbijanje nasprotnikovih telovadnic. Nabor napadalcev lahko prilagodiš listi branilcev, zato imaš kot agresor rahlo prednost.

Zastonjkarski model z mikrotransakcijami je privlačno izveden in ne daje občutka prisiljenosti v kupo­vanje. Tudi brez večjega ruzaka in peharja vab izkušnja ni pretirano okrnjena. Za nameček lahko ra­ču­naš na solidarnost kopice igralcev, saj določeni artefakti, prejeti med levelanjem, koristijo vsem. Vaba recimo v bližino pokestopa privleče žverce, ki jih lahko ujame kdorkoli, ne le tisti, ki jo je nastavil. Slednje kot marketinško potezo s pridom izkorišča dosti alternativnih kavarn, ki z 'lurom' poleg pokemonov privabijo kopico s pošastki obsedenih hipsterjev. Niso pa butični lokali edini, ki se poslužujejo novodobnih poslovnih praks. McDonald's je že podpisal pogodbo, s katero je tri tisoč svojih poslovalnic na Japonskem pretvoril v telovadnice.
Norija je živa tudi na domači grudi, ki jo take svetov­ne kaprice ponavadi zaobidejo. Praktično vsa­­ko malo večje mestece je že doživelo svoj treners­ki sestanek, na Bolhi pa se za orenk denarce pro­dajajo računi z močnimi beštijami. Najbolj živahno je v prestolnici. Na Kongresnem trgu ali v kaki kavarni ob Ljubljanici je moč vsak trenutek dneva naleteti na zagrizene skupinice trenerjev, ki piknikujejo ali kofetkajo, medtem ko se ob njih vsakih nekaj minut nariše svež primerek. Važenje z levelom in combat pointi najboljšega pokemona je ob srečanju mandatorno, tovrstno druženje in občutek pripadnosti skupnosti pa ena najmočnejših privlačnosti igre. 

Nintendo kani septembra lansirati 45-evrsko zapestnico pokemon go plus, ki bo lastnika s piski opozarjal na div­je­že in omogočal metanje žog brez venjemanja telefona.

Je dieta učinkovala?
Špil za Android in iOS (Windows Phone je seveda v nemilosti) v ozadju ne deluje, prav tako ne, če se ekran zatemni. Posledično imaš vselej prižganega in baterija ne zdrži več kot nekaj uric. Tudi hroš­čev je še precej, čeprav so že objavili nekaj popravkov in strež­ni­ke spravili v boljše stanje, kot so bili tik po porodu. Serverji so takrat ob prijavi redno odzdravljali z “We are humbled by your incredible response,” kar je nemalokrat prekrižalo načrte plenilskih pohodov in povzročilo nemalo slabe volje. Povrhu so jih večkrat shekali. 
A pod črto gre za prikupno, zabavno igro z dosti prostora za izboljšave, katere koncept je v svoji preprostosti nespodobno zasvojljiv. Če bodo avtorji uresničili obljube o dodatni vsebini, trgovanju in normalnem bojevanju z drugimi trenerji, morda vendarle ne bo šlo le za muho enodnevnico. Učinek kotaleče se snežne kepe pa se ne bo porazgubil že nekaj mesecev po bombastični splovitvi.