Astebreed
Medtem ko so Crimzon Clover, Raiden IV in Dariusburst po temeljih ali duhu avtomatne igre, so As­tebreed japanski neodvisneži Edelweiss že v osnovi naredili za ra­ču­nal­nik. Zaradi tega je izvedba nekoliko bolj sproščena.
Navdih so našli pri bullet hellih, zato je tvoj leteči mech nenehno pod pritiskom izstrelkov, ladjic, medšefov in glavnih šefov. Toda pogled ni pripet na zgornjega ali stranskega, marveč s sprotnim obračanjem kamere rade volje prehaja med njima ter za dobro mero še odzadnjim. Prav tako vic ni toliko v vijuganju med plohami bleš­čic kot v vnaprejšnjem odstranjevanju, preden te sploh dosežejo. V ta namen jih zna robotska obleka, v kateri je tvoj junak, masovno jemati na muho in jih odstranjevati z ducatom raket naenkrat. A ko se znebiš enega vala, že pride drugi, tretji, četrti ... Zato je treba poseči še po osredotočenem plasiranju raket, ki za dober lock-on terja čas, šviganju naokoli, udarjanju z mečem in običajnem streljanju. Še dobro, da je mech izdatno gibčen.
Grafika je farbovita in poligonska, podložena s koši svetlobnih in okoljskih učinkov, od vodnega prša, ko frčiš nad morjem, prek veleeksplozij do vesoljskih meglic. S površja svetov se zavihtiš v črnino, kjer te pričakajo križarke, in se nato boriš v orbiti ter nad razdrapanimi postapokaliptičnimi mesti. Vendar je razturaški kaos na zaslonu tak, da nemalokrat težko razločiš, kje sploh si. Kaj šele, da bi spremljal nenavadno obsežno zgodbo, ki jo zvečine sporočajo tekst in govor med bitkami. Po pravici povem, da še zdaj ne vem natanko, za kaj je šlo, so pa v njej tragične osebne izgube in animejski liki, zapleteni v vsemirske bitke med zemeljsko federacijo ter alienskimi napadalci.
Astebreed ni prav dolg, saj šest nivojev zadostuje kvečjemu za uro. Ampak kot je žanru v navadi, je kleč v preigravanju za točke in pod drugač­nimi pogoji. Žal teh primanjkuje in jih ni toliko kot v Raidenu IV. Izbereš lahko le težavnost in se udejst­vuješ v score attacku s svetovnimi lest­­vicami. Zgodba tega ne more povsem nadomes­titi in nasploh je igra precej lahka, saj se ščit avtomatično polni. Je pa res, da pri nabiranju točk v ospredje stopi taktično igranje, ki zajema rabo meča zgolj za ključne sovražnike, da si ne resetiraš množitelja. 79