Avgusta 2011 smo priobčili velik članek o arkadnih vesoljskih streljankah - shoot 'em upih, STGjih (shooting ga­me) ali po domače šuterjih. Torej tis­tih igrah, kjer v pogledu od zgoraj ali od strani s samotnim letečnežem nažigaš po napadalcih iz vesolja. Na Joker.si ga najdeš pod številko 9074. V njem smo popisali zgodovino te starodavne zvrsti, od Space Invaderjev prek Defenderja in Space Ha­rrierja do Gradiusa in Batsuguna, ter navedli njene številne izvedenke. Med njimi najbolj slovi bullet hell ali danmaku, kjer se na ekranu izrisujejo nevihte izstrelkov, ti pa po najboljših močeh ugo­tav­ljaš vzorce in filigransko precizno krmiliš med njimi. Na kraju smo ugotovili, da so šuterji neinova­tivni, vendar s preigravanjem enakih osnovnih 'tonov' us­tvarjajo sveže 'melodije'. Drugače re­če­no, njihove zapovedi ostajajo zakoličene, toda na­či­ni, na katere jih predstavljajo, so venomer drugačni.

Čeprav je bilo moč šuterje igrati na zgodnjih konzolah in računalnikih, so bili tisto pravo avtomati. Le veliko žetonov si nucal. Tole je Konamijev Scramble iz leta 1981, prva z leve proti desni vesoljščina.

Novi dom
Vse to je še zmerom res, spremenilo pa se je nekaj važ­nega. Tedaj smo zapisali: “Pucačine še vedno st­reljajo. Cele kupe jih je na konzolnih spletnih servisih PSN, XBLA in Virtual Console. Na peceju pa je tu emulator MAME, v katerem teče množica odlič­nih naslovov za platformo, ki je vse skupaj začela - avtomate.” Pozornosti je vredna tale zadnja ugotovitev, ki ni več povsem aktualna. Emulatorji so sicer še zmerom odlična izbira za slehernika, ki čisla žanr. Pognati R-Type s ciganskih mašin iz lunaparkov, dreamcastov Mars Matrix, mega drivov Thunder Force IV, SNESov Axelay ali playstationov Einhänder ostaja sublimna izkušnja. Toda zdaj, štiri leta kasneje, so se po zaslugi digitalne distribucije na računalniku razpasli novejši šutemapi, za poganjanje katerih se ni treba zatekati h gverilskim metodam. Kupiš ali celo brezplačno dolpotegneš, po­že­neš, dela. Ob tem je zaradi dokajšnje igralne preprostosti je tipkovnica povsem zadovoljiv pripomo­ček, dasi je občutek seveda najboljši z arkadno palico. Med njima je klasični joypad.

Najslavnejši klasični STG je R-Type. Izvirna inačica je leta 1987 stekla na avtomatu, nakar so se konverzije priplazile vsepovsod. Tudi na sodobne fone.

Splošni nabor se mora resda dopolniti. Kje so Psyvariar, Deathsmiles in rRootage, pa DoDonPachi, Galshell, Battle Garegga, Radiant Silvergun? Kot bi med prvoosebnimi streljankami manjkali Dark Forces, Bioshock in Call of Duty. Toda po drugi st­ra­ni marsikaj je - doomi, half-lifi in battlefieldi STG­jevskega področja. PC je prek Steama in drugih dis­tribucijskih platform deležen tako izvirnega materiala kot predelav s konzol in mobilij, ki so bile navala vesoljad deležne pred kakim letom ali dvema. Pravzaprav bi lahko rekli, da je postal nov dom številnih, predvsem daljnjevzhodnih razvijalcev, ki k žanru itak prispevajo levji delež. Pisker so pristavili tako večji založniki, kot so Degica, Cave in Treasure, kot mali, 'doujin' avtorji. Tako imamo japonske klasike, kot sta Ikaruga in Mushihimesama, in zanimive kitajske neodvisnice, kot je Revolver360 Re:Actor. Plus niz dobrih zahodnih poskusov, kot so Luftrausers, Jets'n'Guns in Velocity. Mešata se moderna estetika v Astebreedu in starodavni igralno-grafični vplivi v Gundemoniumu, Eschatosu ter XIIZealu. Dejansko je šuterjev zgolj na Steamu toliko, da imaš z njimi za več let posla. Kaj šele, če se lotiš serije Toho Project, kjer se je v kakih štirinajstih letih nabralo več deset neodvisnih šuterjev samotnega Japonca, ki ga skupnost besno ava.

Revolver360 je čislana kitajska neodvisnica, ki je pred kratkim prispela na Steam. Kleč je v polnokrožnem sukanju neonske okolice, s čimer se je moč izmikati nevarnostim. Poskusi, poceni je.

Ampak to so precej obskurni izdelki, ki pretežno niso v kakovostni in udarni špici žanra na peceju. Vanjo pak sodi četverica polnokrvnih, plačljivih, izpostavitve vrednih naslovov, ki so dospeli na Windows. Če si ljubitelj šuterjev, ti torej ni treba več v štacuno po PS2 ali PS3 oziroma celo japonski xbox 360, kjer je pred leti izšel niz sladokusnih primerkov. Potrebuješ le računalnik, ki mu zaradi ne pretirano moderne grafike ni treba biti najsodobnejši. Če se s shoot 'em upi še nisi spoznal oziroma si jih opustil v pradavnini s kakim 1942 in Raptorjem, pa je zdaj idealen čas, da jim (znova) daš priložnost.

Številni maherji danmakujev (bullet hellov) na prvo mesto postavljajo izdelke firme Cave, med njimi pa naslov DoDonPachi DaiOuJou. Žal ta še zmerom domuje le na PS2 in iOSu.