Revija Joker - Človek človeku zombi

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » Človek človeku zombi
Človek človeku zombi
...
Na internetu se odpirajo postapokaliptični svetovi, v katerih bi morali redki preživeli sodelovati, da bi nadaljevali človeški rod. Toda namesto tega eden drugega silijo v pitje strupenih razkužil. Aggressor se loti razmaha večigralskih preživetvenih iger, ki ga je sprožil DayZ.

Človečka smo obkolili v razmajani lopi blizu Elektrozavodska. Spustili smo nekaj strelov in prišel je ven z rokami nad glavo, čisto presran. Jecljal je in lahko si začutil njegov povišani utrip. Vklenili smo ga in mu ukazali, da mora zapeti svojo himno ali pa ga na mes­tu ustrelimo. Tip je bil Norvežan in njegovo dretje je bilo smešno za popizdit. Ker je bil zabaven, ga nismo pihnili, marveč smo ga prisilili, da je pojedel gnile banane. Pozelenel je in se onesvestil, vendar ni hotel škripniti. Zato smo ga vzeli s sabo, da bo za vabo za morebitne nevarnosti. A potem je bil Joža na helikopterju žleht in ga je sredi leta porinil dol. Bili smo previsoko, da bi videli, kako se je razmazal po tleh. Smola.
To je videti kot stran iz dnevnika lokalnega sociopata, a je stalen pripetljaj v Černarusiji, domišljijski pokrajini igre DayZ. In to dobesedno! Bande igralcev silijo druge, da po glasovni povezavi pojejo in plešejo, drugače jih fentajo. Prav zares jih na silo futrajo z gnilo hrano, ki jo morajo za povrh poplakniti s strupom. Prigode celo posnamejo in dajo na splet kot virtualno inačico nasilniških videov. A to so najtemnejše plati igre, ki takšnega ravnanja ne zapoveduje. Le dopušča ga.

V osnovi je DayZ preživetveni tretjeosebni špil. Domala golega in bosega te vrže v razpadel svet po zombijski katastrofi, pa se znajdi, kakor veš in znaš. Po pustem ozemlju moraš iskati opremo, hrano in vodo, sicer pogineš od žeje, gladu ali bolezni. Nisi junak, marveč uboga para, ki jo lahko pod rušo spravi že okužba ob zlomu noge ali pitju umazane vode. Nevarnost preži od povsod in z enim samim strelom te lahko ubije prvi živi osebek, na katerega naletiš. Pri tem izgubiš vse, kajti smrt je dokončna in po njej greš spet od začetka, le z baterijo v rokah. A ravno ta brezkompromisnost botruje napetemu vzdušju, s katerim se lahko meri malokaj drugega, na primer serija Dark Souls. Ne, DayZ ni zaman eden najbolj priljubljenih naslovov na peceju ta hip.

Gnilobni ljudje
Igra je nastala predlani kot večigralski mod za vojaško streljanko ArmA 2, nakar je lani decembra prišla na Steam v obliki nedokončane plačljive ina­či­ce (early access). V naslovu odzvanja prvotni namen igranja: preživeti čimveč dni, katerih števec je v zgornjem kotu. Istočasno 'Z' cika na zombije v izmišljeni nekdanji ruski republiki Černarusija, po kateri vandraš. Trupelca so napravljena po vzoru novejših zombijaških filmov in TV-serije Walking Dead. Osamljena niso tako nevarna in se jih lahko odkrižaš s sekiro. A če te zaznajo iz daljave, denimo ob streljanju, se jih hitro nabere cela rajda. Tako si brž v zosu, čeprav imaš družbo, kajti streliva ni na pretek.
A nagniteži so se v DayZ izkazali za postransko nadlogo. Največji krvniki popotnikov so zastrupitve, poškodbe ob padcih in, jasno, drugi igralci. Ne islamski teroristi, marveč tvoji sotrpini, drugi preživeli, ki jih je na posameznem strežniku do petdeset. Ubijejo te za hrano, vodo in zdravila, ki jih vselej manjka, če jih skušaš zgolj napaberkovati iz ruševin. Ali pa te zaštihajo iz strahu, da imaš nečedne namene, nemalokrat iz čistega nesporazuma, kot ko Willis zmitraljira Travolto v Šundu. Podobne dileme gredo vselej po glavi tebi. Je možakar, ki si ga srečal ob vodnjaku z dragoceno pitno vodo, le še en nedolžen preživeli ali pa ti bo poslal kroglo v glavo v trenutku, ko mu boš obrnil hrbet? Vsako srečanje z živim igralcem je porok za povišan krvni tlak in morebitno dogodivščino, ki se je boš spominjal še mesece in o njej navdušeno govoril ob pijači. Kdor si grize nohte ob kočljivih moralnih dilemah v Walking Dead – tu jih ima na pladnju brez skriptane pripovedi. Vse je spontano.

Tetanus in krogle

DayZ križa dve vrsti že znanih iger. Svobodnjaške spletne frpje in preživetvene naslove, kakršen je prastari Robinson's Requiem. Toda avtor igre Dean Hall z vzdevkom 'Rocket' se pri preživetveni komponenti ni zgledoval po katerem od starejših špilov, marveč po lastnih izkušnjah. Bil je častnik v novozelandski vojski in jo je pri eni od vaj preživetja v divjini pragozda otoka Borneo slabo odnesel. Močno podhranjen in dehidriran je moral zaradi staknjenih poškodb celo pod kirurški nož. Izkušnja ga je zaznamovala in po njej se je odločil napraviti igro. Ko bi vsi razmišljali tako, bi imeli več zanimivih špilov, prmejdun. 
Dvesto dvajset kvadratnih kilometrov Černarusije zato ni polnih skrinj, ki bi ti v naročje bljuvale tortice in mitraljeze. Za dober plen se moraš potruditi. In več­krat žrtvovati delček svoje človečnosti, kajti najlažji način, da se dobro opremiš, je, da hladnokrvno umoriš prvega veterana, ki prikolovrati mimo. Tega se zave­da slehernik, ki je v igro vložil vsaj nekaj dni, zato so med seboj vsi sumničavi na kubik. Špil interakcijo posrečeno začini z glasovno komunikacijo. Ta je bli­žinske sorte: ko se soigralcu dovolj približaš, bo slišal tvoj govor v mikrofon. Srečevanje neznancev zato obiluje s kriljenjem z rokami in klici "FRIENDLY?" ter "ODVRZI ZAGAMANO PUŠKO ALI STRELJAM!"
Kljub velikosti ozemlja se stiku z drugimi ne moreš izogniti in ga mehanika celo spodbuja. Največ plena je v mestih, kjer je istočasno največ zombijev. Da te kateri ne nasadi od zadaj, je fajn imeti soborce. Najčistejša voda pa pride iz vodnjakov, ki jih zaprmej pokrivajo vsaj trije snajperji. Če si sam, se te zna lotiti osamljenost, kajti včasih ure in ure ne doživiš ničesar zanimivega. Če imaš družbo, se vsi zbašete v en džip in greste gazit zombije.

Dean Hall se je z razvojem iger ukvarjal od mladih let, še pred svojo vojaško prigodo. Prenos izkušenj z urjenja v špil je bil zanj logična stvar.

Brez spon

A svobodnjaškost ima ceno, kajti učenje v DayZ ne zaostaja dosti od preživetja v pragozdu. Nobenega ujčkanja ni in še za navodili brskaš po spletu. Če vprašaš neznanca, ali je varno pojesti gnil kivi, ti bo večina odvrnila, da samo, če čez spiješ razkužilo. (Namig: ne prime.) Za nameček Arma 2 že v originalu ni slovela kot zloščen naslov, mod je pa še dodatno hroščat. In poln hackov ter goljufij, saj se mnogo računanja odvija v klientu, ne strežniku. Vstop v DayZ zna biti za mnogokoga surova streznitvena izkušnja. 
Pa vendarle gre za absurdno popularen in razvpit naslov. Ko je alfa inačica dospela v early access, so je v dobrem tednu prodali pol milijona izvodov po 24 evrov. 24 evrov za še zdaleč ne dokončano igro. V čem je skrivnost? Tančica se kanček odgrne ob pogledu na Steamove komentarje: "Uspešno sem zbežal dvajsetim zombijem, nakar sem padel z ograje in izkrvavel iz odprtega zloma. 10/10." Ali: "Ubil sem Francoza, ki ni bežal. Samo v DayZ!" Pa: "Crknil sem, ker mi ni uspelo odpreti konzerve sardin. Igra rox." DayZ ponuja svobodo, ki je visoko skriptani tobogani, kot je Call of Duty, ne. Natančneje, svobodo pri interakciji z drugimi ljudmi, podobno tisti v najbolj svobodnjaških MMORPGjih. Le da ti tu ni treba mesece bildati lika, saj DayZ (še) nima levelanja statistik. Špil pred teboj v naturalistični podobi razgrne človeško naravo v dobrem in slabem. Zato najraje igraš z znanci iz resničnega življenja, da jim lahko v resnični krčmi zliješ pir po hlačah, ker so te v špilu ubili za konzervo fižola in dva obliža.

Družbeni eksperiment

Hall je v igro sicer vdelal zelo osnovno kaznovanje morilcev. Če pobiješ preveč nedolžnih, postaneš bandit in dobiš drugačno podobo. Igralci na posameznem strežniku se razdelijo na miroljubnejše preživele in bandite, ki prve pobijajo za zabavo ter plen. A to je imelo drugačne posledice, kot si je avtor zamišljal. Razbojniki niso postali osovraženi izobčenci, marveč nanje mnogi gledajo s spoštovanjem. Gruče malopridnežev so običajno sestavljene iz starih mačkov, ki pozirajo v maskirnih uniformah, in njihovih vajencev, ki tekmujejo, kdo bo na bolj originalen način fental kakega preživelega, da bi si pridobil naklonjenost. 
Nekega avstralskega novinarja je zajela skupina takih tolovajev in ga prisilila, da je bil njihov suženj. To pomeni, da je moral izvidovati za zombiji in sovražnimi faloti. V zameno so ga hranili s fižolom in bananami. Fasal je Stockholmski sindrom in ko je vsa grupa podlegla pod ognjem močnejše enote banditov, se je odpravil iskat svoje 'lastnike', da bi bil zopet njihov suženj.
Ta okolja so torej zelo zanimiv socialni eksperiment. Hkrati pa je treba biti pri tovrstnih ocenah pazljiv. Sklepi, da bi se ljudje takole obnašali po pravi katastrofi, ne držijo vode. Kakor ne greš po seansi Counter-Strika streljat na šolo. Bolj ustrezna je primerjava, da je Černarusija spletni forum v grafični obliki, kjer ljudje počnejo bedarije, ker jim je dolgčas, so anonimni in imajo občinstvo. Okej, predvsem zato, ker jim je dolgčas. Zakaj bi sicer s sekiro lovil nekoga, ker ti je rekel, da imaš umazane gate? In ker se zahodna gmajna očitno zelo dolgčasi, so te sorte špili v vzponu. DayZ je krenil na samostojno pot, tu pa so še drugi samosvoji konkurentje. Vsi so dostopni na Steamu v alfa inačici – early accessu.

Človek človeku zombi objavljeno: Joker 250
maj 2014