Revija Joker - Potovalčeve legijade

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » Potovalčeve legijade
...
Ob izidu Lego Gospodarja se Sneti kot kako nemirno rdeče oko z navpično špranjo na sredini (mene spomni na razpočen kaki, kaj pa vas, hm hm?) ozre po vsebini in smislu dolgoletne franšize, iz katere letijo zakovičke.

Če bom oklican za čudaka in dušebrižnika, pač bom. Os­ta­jam trdnega prepričanja, da prava igra za desetletnika ni tista, v kateri letijo krogle, šprica kri in se kotrljajo umetni kolki babic, zbitih z avtom. Torej ne Call of Duty, ne Grand Theft Auto. Pri štirinajstih, petnajstih, ajt okej, PEGI gor ali dol. Ampak deset? Nak. 
Za tako nežno, dojemljivo starost, ki je še niso začeli razjedati hormoni, bi dosti bolj priporočil kaj manj nasilnega in bolj sodelovalnega. Maria, Skylanderje – ali dolgometražno serijo angleških izdelovalcev Traveller's Tales, ki so v Legove kockice v sedmih letih predelali dolg niz znanih popkulturnih licenc. Ni dosti lažjih nači­nov za vzpostavitev elektronske vezi med star­šem in otrokom tik pred fazo adolescence, ko se te bo otepal z vsemi štirimi.

Za tako nežno, dojemljivo starost, ki je še niso začeli razjedati hormoni, bi dosti bolj priporočil kaj manj nasilnega in bolj sodelovalnega. Maria, Skylanderje – ali dolgometražno serijo angleških izdelovalcev Traveller's Tales, ki so v Legove kockice v sedmih letih predelali dolg niz znanih popkulturnih licenc. Ni dosti lažjih nači­nov za vzpostavitev elektronske vezi med star­šem in otrokom tik pred fazo adolescence, ko se te bo otepal z vsemi štirimi.

Od leta 2005, ko je izšel Lego Star Wars: The Video Game na podlagi druge trilogije, kjer se Luke še pretaka po Anakinovih semenovodih, je izšlo kar 15 legijad. Indy, Batman, Harry, Pirati in Gospodar uporabljajo v članku opisan sistem, Lego Rock Band je izvedenka dotične kitarščine, Lego Ninjago pa je akcijska strategijica za DS. Tudi sicer so ti špili doma povsod, od računal do sobnih konzol in ročnih drkalic. Začuda pa niso požegnani telefoni in tablice. To se zna spremeniti.

Čepki od povsod
Gre za tipično nadvse simpatične tretje­osebne akcijsko-skakalno-miselne špile, ki osebe iz filmov, knjig in stripov pretvorijo v Legove stričke. Po videzu taiste, ki jih razpostavljaš okrog gradov iz kock, le da tečejo, poskakujejo in mlatijo. Nekaj prirojeno šegavega je na Luku Skywalkerju, Batmanu, Harryju Potterju in kapitanu Sparrowu kot plastičnih možicljih z nalepljenimi obrazki. Kaj šele na njihovih sovražnikih, ki pod udrihanjem razpadajo na sestavne delce. 
Legasta je takisto okolica, pretežno ses­tavljena iz kock. Stene, skale, drevesa, ro­že, hiše, tovornjake, prometne znake, jambore in kitare z mlatenjem spreminjaš v pršce čepkov, ki rabijo kot valuta za kupovanje novih likov. Včasih iz uni­če­­­­nega nastane kupček poskakujočih del­­č­­­kov, ki jih s tiščanjem gumba sestaviš v objekt za napredovanje, na primer stopnice. Dostikrat je treba v premagovanje prepadov in visenje na brveh vložiti nekaj spretnosti. Toda smrt ne tu, ne v boju ni povod za sekirancijo, saj ni omejenih živ­ljenj in oživiš nadvse blizu mesta crkota. V najslabšem primeru si ob jerbas čepkov. Kar je v redu, saj otroci nimajo ob­čut­ka za gibanje v 3D-prostoru.

Od Lego Star Wars se osnovno igranje ni kaj prida spremenilo, celo vmesnik ostaja enak. Zmeraj so ključni okoli ležeči in sipajoči se čepki, ki rabijo kot valuta za kupovanje.

Sistem igranja se je v vseh teh letih do­dobra izkristaliziral. Ciniki in naveličanci bi rekli, da je recept zlajnan, kakor kaže novi Lego Lord of the Rings. Po kakih desetih preigranih legijadah mednje sodim tudi sam, saj vidim, da je napredka glede na količino nekje dveh iger na leto malo. Drži, včasih je več akcije, včasih, zlasti zadnje čase, poudarjajo uganke. Sča­so­ma smo pridobili sposobnost nošnje več predmetov in razdeljen zaslon za co-op igranje, sedli v vozila, se udeležili taktič­nih bitk v Lego Star Wars 3 ter se iz vedno večjih ločenih nivojev in zajetnej­ših sučišč, kakršna je Bradavičarka v Lego Lončariču, preselili v brezšivne odprte svetove. Taka sta Gotham City v Lego Bat­­man 2 ter Middle-earth v Lego Gos­po­darju in taka bo metropola v naslednje leto prihajajočem Lego City Undercoverju, ki se bo spogledoval z GTAjem. 
Zložna evolucija se torej odvija. A vobče je vsaka nova legovščina kot znošena opanka. Ne glede na to, kam stopiš z njo, je občutek sličen.

Tipične za niz so tudi vmesne humorne sekvence, a liki govorijo le v Batmanu 2 in Gospodarju, drugod pa zgolj pantomimijo.

Za dete izven in not
Kleč je v tem, kateri vatel uporabljamo za merjenje kakovosti. Če stavimo na izvirnost, se nam lahko ovinkasta serija Traveller's Tales, ki so nedavno preš­li pod Warnerjevo lastništvo in so zaprmej obsojeni na klamfanje enega in istega, dokler se bo prodajalo, resno zameri. Vendar so otroci usmerjeni nasprotno, saj niso le pomanjšani odrasli. Dveletniku boš moral osemnajstkrat prebrati eno in isto pravljico, desetletnik pa bo sicer hotel manjše spremembe, a ne pretiranih in ne v prevelikih količinah. Ravno pravšnje, rav­­no prav. 
Pristop deluje, ker se lego games nikdar ne pretvarjajo, da niso otroške in otročje. Uživajo v svojem pre­šer­nem humorju, kjer se debelušni lego striclji bockajo s plastičnimi orožji in ob jemanju konca delajo hec­ne friske, ter vedo, da so lahkotne zafrkancije, ne paro­dije, kaj šele satire. Zgodnejši deli niso terjali niti razumevanja angleščine, saj je bila komunikacija neverbalna. Ne vpeljejo zapletenejšega boja od hitrostnega mlatenja po enem gumbu in ne zahtevajo obilice skakalne spretnosti.
Zvečine ne marajo niti za kompleksne uganke, ki bi mladež zamorile. Včasih je treba kam potisniti zaboj ali kip, da lahko odskačeš dalje. Toda ponavadi je rešitev na dlani, če si z vandranjem in razsuvanjem kock našel ustrezne predmete oziroma imaš v druš­či­ni prave like. Samo Indy ima denimo v Lego Indiana Jo­nesu bič, da pride do skrivnosti, nedosegljivih vsem os­talim. Vse je v redu, dokler mu nekdo pomaga.

GTAju slični Lego City Undercover pride naslednje leto na wii U in 3DS. Dobra priložnost za prevetritev koncepta, čeprav dvomim v udejanjenje.

Več glav več ve
V prejšnjem odstavku se skrivata osrednji privlačnosti niza: sodelovanje in iskanje tajnega. Redko si na poti sam, tvoje tovariše pa lahko nadzoruje bodisi običaj­no spodobna umetna pamet, bodisi še en človek za is­tim zaslonom (spletnosti Travellerjem doslej ni us­pe­lo vdelati). Šele tedaj ti špili pokažejo pravo vrednost. Ko z bratom, sinom, hčerko, materjo, prijateljem ugotav­ljata, kaj ločeno in skupaj storiti, da se bosta prebila naprej, delajo tako prsti kot možgani. Dru­žita se v pravem pomenu besede, govorita, si pri­še­pe­tavata in si pulita iz rok kontroler, ne da vsak ždi na svojem koncu in sta tiho. V takem prešernem vzdušju hitro prezreš občasne neprilike pri kameri in nadzoru.   
Žur je lahko velik že v osnovnem zgodbovnem na­či­nu, kaj šele, ko se lotiš jaganja skrivnosti. Teh je, kot bi jih naklel, in temeljijo na šnofanju vsakega vogala, razsutju sleherne sumljivosti in rabe alternativnih likov s svojstvenimi močmi in opremo, ki jih po želji pelješ v free play po koncu fabule. Ko bo padla stoodstotna opravljenost, bo na voljo že naslednja legov­š­čina. Taka, s katero bo svet zopet za nianso svetlejši. 


Potovalčeve legijade objavljeno: Joker 233
december 2012