Revija Joker - Uvodnjak o pametnih avtomobilih

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Uvodnjak o pametnih avtomobilih
Uvodnjak o pametnih avtomobilih
...
David Tomšič

Šov uporabne elektronike CES se je pred dobrimi štirimi desetletji začel kot razsta­va magnetofonov in katodnih cevi. Sča­soma so se pridružile konzole in walk­mani, potem videorekorderji in ročne kamere, pa računalnik in vse, kar je z njim povezanega. Nato je prišel laserdisc, lastovka digitalne dobe. Ponudba medijev, tehnologij in onegajev, takih in drugačnih, in s tem razstavljalcev iz vseh panog je skoko­vito narasla. A na vegaškem razstavišču se ne znaj­dejo samo ti, na novo izumljeni aparati, ki so že privzeto digitalni. Zanimivo je ravno to, da je CES pos­­tal oder za sleherno osebno napravo. Pa ne zaradi škratov elektronov, marveč zato, ker so enice in ničle prodrle čisto povsod. Pred dvajsetimi, tridesetimi leti tam ni bilo sesalcev in hladilnikov, četudi so obstajali. Zdaj so. Včasih ni bilo ur, sobnih koles in ig­rač. Zdaj so. In do nedavnega tam ni bilo avtomobilov. Zdaj so tudi oni enakopravni izdelki široke industrije, imenovane CE – Consumer Electronic.
Avtomobilarji v Las Vegasu seveda ne predstavljajo strojnih rešitev in ne razkrivajo konkretnih modelov, saj imajo za to dovolj drugih shodov. Kažejo pa pogruntavščine z drugih področij, kajti osebno vozilo je postalo več kot zgolj mehanska transportna kočija. Kot bela tehnika, telovadna orodja in naše bivalno okolje nasploh so tudi avti zapeljali v nov vek. So morali, saj to narekuje sodobni digitalni način življenja, kakršnega hočeš nočeš furamo vsak dan. To, da med vožnjo poslušamo MP3je, medtem pa nas vodi navigacijski sistem, je še najmanjši primer. Nova generacija štirikolesnikov bo zmogla mnogo več, saj bo sledila obči smeri pripomočkov, kateri se morda upira edinole zobna ščetka. Ta trend je neprestana povezanost in obvezno prikazovanje osebnih informacij, torej sporočil, pošte, Fejsiča, vesti in koledarja. Če se da igrati še Jezne tiče, tolikanj bolje.
Panoga ima rada prisrčne, skorajda osladne filmčke z lepimi, veselimi ljudmi, ki uporabljajo napredne tehnologije. Avto se ob določeni uri samodejno ogreje ali to stori lastnik na daljavo z mobilnikom, pri čemer preveri še stanje goriva in tlak v gumah. Muzika, ki se predvaja s spleta, se nadaljuje točno tam, kjer se je doma ustavila. Vozilo vnaprej opozori, da utegne na cilju deževati, in na podlagi aktualnih podatkov od cestarjev ter drugih udeležencev prometa izračuna optimalno pot, predlaga počitke, polnjenje in restav­racije. Sovoznik na stereoskopskem zaslonu, ki omogoča gledanje dveh slik pod različnima kotoma, čekira pošto, medtem ko šofer na njem vidi zemljevid, ki se avtomatično posodablja. Mularija zadaj nabija igrice na monitorčkih v vzglavnikih. Temu sledi vrsta drugih, domala znanstvenofantastičnih postavk, od glasovnega sporazumevanja do obogatene resnič­nosti na vetrobranskem steklu.
Kdo se bo znal obregniti, da je veliko naštetega že na voljo. Res je in nekateri elementi celo dlje, kot bi si mislili. Prvi govoreči avto je bil renault 25 konec osemdesetih. Sam se ga prav dobro spomnim, saj sem kot naivni, Knight Riderja gledajoči mulec pri­ča­koval tekoče žlobudranje in bil razočaran nad par komaj razumljivimi francoskimi besedami. Mercedes S iz leta 1996, ki je ubogal ustne ukaze, prav tako ni bil Kitt, in tudi oldsmobil cutlass supreme '88, ki je zapisan kot prvi model s prikazovalnikom hitrosti na steklu, je bil vse prej kot vesoljska ladja. Ali reči se razvijajo in uporabnika v končni fazi ne zanima, kdo je prvi in če gre za najnovejši izum, marveč je pomembna le uporabnost. Z njo namreč pride dejanska raba in posledično revolucija. Ko bomo enkrat v avto vstavili SIM-kartico, s čimer ga bomo povezali z oblakom, bo meja v resnici nebo. Tedaj se bomo z jeklenim konjičkom človeško pogovarjali in storili še mnogokaj drugega.
Karizmatični prezident Daimlerja oziroma Mercedes-Benza, Deiter Zetsche, znan kot Dr. Z, je v svojem otvoritvenem nagovoru v Las Vegasu poudaril pomem­b­nost informacijskih tehnologij za njegovo branžo. Pri tem seveda ni pozabil omeniti, da je ravno trokraka zvezda vodilna v spajanju teh dveh svetov. Še zlasti je po njegovem to pomembno zdaj, ko se svet sooča s prostorsko stisko, preveliko odvisnostjo od nafte in posledičnim prehodom na druge vrste goriv. Om­re­že­nost vozila bo lahko optimizirala prevoze tako v smis­lu prepeljanja več oseb kot lociranja najboljše trenutne poti. Omogočila bo učinkovit sistem mestnega najemanja avtomobilov, ki v določenih velemestih že deluje. Prav tako pa bo poenostavila iskanje napajalnih postaj. Njegovo sporočilo je bilo splošno, toda močno: svoboda gibanja, svoboda pretoka informacij in svoboda od cene bencina.
Na razstavišču je Mercedes odstrl svoj nadzorni sis­tem Mbrace2, ki vključuje skorajda vse našteto in še dosti več. Lastnik bo vseskozi v stiku s svojim vozilom. V vsakem trenutku bo lahko pogledal, kje je, in bo celo mogel nastaviti, da avto sam od sebe špeca, če ga sin preveč tišči oziroma se žena pelje k ljubimcu. A čeprav bodo izvedbe nemškega visokega razreda ne­dvomno odlične, so podobnosti napovedali tudi drugi, bolj ljudski vozovi, recimo Ford in Kia. Prav dotični korejski proizvajalec je v sodelovanju z Microsoftom zelo zavzet v razvoju IT-jevskih sistemov za avtomobile. Zagotovo pa ne bodo hoteli zaostajati niti drugi in glede na to, da se nikoli ne bodo domenili za skupno platformo, bo imel vsak sebi lastne postavke ter svoj market. Mercedes ga je že oznanil.
Pametni avti – stalno dodajanje pripone smart je bilo kajpakda nujno – se čujejo nadkul in so tako popolnoma svež izziv za razvijalce kot slinjenja vredna noviteta za gadget freake. Sem prepričan, da bo v roku nekaj let sleherni model srednjega razreda rabil kot mobilna dostopna točka, opremljena z velikim zaslonom. Vkup z vokalnim in gibalnim sporazumevanjem, kar so takisto demonstrirali na več krajih, in mnoš­­t­vom senzorjev bo Hasselhoffov črni trans am s cylonskim rdečim učem kmalu le še retro burleska.

Večina lastnikov zabavnega sistema za zadnjo vrsto se za nakup odloči zaradi otrok, ’da ne težijo’. Jasno, igrica ali risanka, doma ali v avtu, kupita uro in več miru. Pod črto vse te nepotrebne tehnikalije omejujejo še tisti poslednji košček družabnosti.

A tako kot nam pametne naprave in priključenost laj­šajo življenje, mu često nižajo kakovost. Ob vseh sporočilnikih in servisih, ki se jih poslužujemo, da smo 'venomer v stiku', sta zaresna družabnost in govorna komunikacija na preizkušnji že lep čas. Še tistikrat, ko pojdemo ven, nehote drkamo mobilnik in namesto da bi uživali v pivu ali izletu, iščemo zastonjski wi-fi ter se lokacijsko čekiramo na FB. Televizor oziroma dnevna soba, središče družinskega preživljanja časa, je prav tako klonila. Po novem se vse te silne pridobitve selijo celo v avte, da bomo ja še tam vsak v svojem asocialnem svetu.
Strinjam se s papeževim pozivom za malo informacijske tišine. Preveč podatkov nas bombardira, zlasti nepotrebnih, neumnih, nesmiselnih, mi pa vsevdilj za­vestno silimo v to ploho. In bolj kot postajajo aparati pametni, bolj smo sami neumni oziroma neiznajdljivi. Če ti na primer na neznani cesti crkne GPS, si zelo verjetno v falusu, saj karte sto posto nimaš, niti si je nisi ogledal pred potjo. Zato si želim, da ne bom nikoli prižigal svečke na nagrobniku analognih pristopov, četudi za ceno manjše pametnosti okoliških onegajev. Še vedno čislam sproščeno kramljanje v živo in starošolsko taborniško orientacijo.


David Tomšič

Uvodnjak o pametnih avtomobilih objavljeno: Joker 223
februar 2012

okvirčki: