Revija Joker - Megazinovski uvodnjak

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Megazinovski uvodnjak
Megazinovski uvodnjak
...
David Tomšič

Mar veste, da nam je nekoč čistunski ki­no­prikazovalec zavrnil oglas, na ka­te­rem sta bili besedici 'anali' in 'drka­mož'? (To je bilo nedolgo zatem, ko so na šestnajstmetrskem platnu v gro­zo črnofobov prikazovali naše masirajoče se za­morčke.) Grdi, neokusni in docela neprimerni besedi, so dejali in se niso dali prepričati, da gre za Jokerjevi prepoznavni rubriki ter da je ena beseda celo čista vsakdanjica, ki pomeni letopis. Obstaja pač sorta ljudi, ki neprestano asociirajo in se potem butt­headovsko neumno režijo (ali pa jih je neznansko sram), ko slišijo za analfabeta, analizo ter analognost.
Skratka, anali se čujejo kul in rubrika je krona našega igričarskega besedilovanja, saj se v njej ob obletnici ali pa kar tako z veliko modrosti in razgledanosti poklonimo legendarnemu naslovu, seriji, hardveru ali razvijalcu. Čast smo izkazali amigi in PCju, spektrumu in komodorju, Froggerju in Pac-Manu, Street Fighterju in Mortal Kombatu, Doomu in Wolfensteinu, pa Zeldi in Final Fantasyju, Flight Simulatorju in Wing Commanderju, GTAju in Ultimi, LucasArtom in Nintendu ...
Tudi tokratna številka je analna, celo dvakratno. Vendar ni slavospev znamki Metal Gear Solid, čeprav je s svojimi šestimi stranmi člankovno remek delo, tisti, zavoljo katerega so nastale dotične vrstice. Ne, ta me­sec obeležujemo in popisujemo 15-letnico nečesa za nas veliko pomembnejšega. Septembra leta 1993 je namreč izšla premierna številka Megazina, prve in praktično edine Jokerjeve revijalne konkurence, ki pa se je bržda spomni le manjši delež zdajšnjega čitalst­va. Četudi je soobstajanje trajalo le dve leti, torej kratek čas Jokerjeve zgodovine, je to obdobje naš ra­čunalniški zabavnik še kako zaznamovalo, prekalilo in pri nama s Sneto sekiro pustilo nemalo spominov. Štartali smo namreč istočasno in oboji cikali na isto, tedaj dokaj ozko skupino igričarjev. Oboji smo bili zelo mladi in iz Ljubljane ter oboji smo delali lasten, avtorski izdelek. Oboji smo mrzili, prezirali in dlakocepili nasprotnika in oboji smo si neprestano prizadevali za ekskluzivne opise. In oboji smo sčasoma dobili pripadne častilce ter sle dobrega glasu, ki so na šolskih branikih zagovarjali svojo omiljeno revijico in zlivali gnojnico po konkurenčni.

Naša stran se je na primer najbolj posmehovala podpasni potezi, ki si jo je Megazin privoščil že v prvi izdaji. Opisali in ocenili so Doom, kar bi bilo dandanašnji primerljivo z recenzijo Duka Nukema Forever. Z drugimi besedami, napisali so izmišljeno zgodbico na podlagi ene slikice, dočim je igra, ki je niso videli niti od blizu, v resnici izšla več me­secev kasneje. Kljub temu, da sva bila takrat s Sergejem še najstnika, sva se sporazumno pridušala, da svojega projekta nikoli ne bova gradila na takih neviteških potezah. Zato nama ob rosnomladostniški zagnanosti ni bila težava domala vsakomesečno drveti v Minhen in iz lastnega žepa kupovati tudi po dvanajstero iger – da smo le imeli opise pred tadrugimi, ki so se zvečine napajali od pirateske. Zdaj, s petnajstletne razdalje, se ob pomisli na tiste kavbojske čase prešerno nas­mehnem in hkrati priznam tekmecu določene pluse. Človeški potencial je na oni strani obstajal in tri najbolj kakovostne ondodne pisce smo zato po odhodu projekta v zagroblje s pridom pouporabili. Vsekakor pa je dejstvo, da zmage nismo dobili zaradi neprimerno višje kakovosti in nadmočne prodaje, marveč zato, ker je bil naš založnik pripravljen dlje časa verjeti v ekipo.
Lahko bi se seveda obrnilo drugače in bi popušili mi. Lahko bi tisti znameniti prasestanek, ki je kretnično razdelil dotlej skupno pot uredništva Mojega mikra na Megazin in Joker, prepričal v prebeg tudi mene in Sergeja. Kdo ve, kaj bi bilo, če ... A primerilo se je tako, da je višja sila izbrala Joker za prvaka. Oziroma, če sem samo malce neskromen, po predanosti in obetavnosti je določila temeljna kamna nečesa, kar je po poldrugem desetletju samoiskanja, zagnanosti in odmikanja od ukalupljenosti postala sodobna ter drugačnostna revija s 77.000 čitavci. Da je tako, je pripomogel tudi tale, septembra 1993 prispeli magazin (vokal gor ali dol). Če nič drugega, nas je okrepil v boju zoper sovraga, kar nam je prav prišlo v kasnejših letih bodenja s kataloškimi licenčnicami tipa PC Gamer.


David Tomšič

Megazinovski uvodnjak objavljeno: Joker 182
september 2008


sorodni članki