Revija Joker - Avtopožarni uvodnjak

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Avtopožarni uvodnjak
Avtopožarni uvodnjak
...
David Tomšič

Dan, ko dobiš prvi avto, je osebni praznik. Kaj tudi ne, saj je njega frišno lastništvo pomembna življenjska točka. Takrat šele spoznaš tisto pravo, brezmejno svobodo in se za vekomaj - oziroma vsaj do prvega servisa - otreseš spon javnega in nafehtanega prevoza. Obzorja se razširijo, nepremagljive razdalje niso več ovira in osebna sreča se povzpne do neba. Ampak zanimivim avtomobilskim pustolovščinam in dobrim izkušnjam se pridružijo tudi grenke. Čeprav neprestano poslušamo in čitamo o takih in drugačnih neprilikah, smo često podzavestno prepričani, da se take reči nam ne morejo pripetiti. Žal so cestne nesreče, norci, lopovi, policaji in vandali del vsakdana. Ko se prvič zabiješ ali ti sunejo avtoradio, je romantična štirikolesnost hitro prizemljena.
Če kaj daš na konkreten nasvet, prečitaj naslednje vrstičje, ki temelji na resnični dogodkih, in razmisli. Denimo, da rutinsko sedeš v avto in obrneš ključ, ko se spod volana pokadi. Najprvo niti nisi prepričan, ali je tisto res dim ali zgolj igra svetlobe. Toda nos takisto glasuje za dim. Še vedno sediš pri miru, upajoč, da bo samodejno izginil. Ampak kadi se čedalje bolj. Tole se vsekakor ne bo rešilo samo od sebe, uvidiš. Možnosti so odprte. Najbolj flegmatična je, da izstopiš, sprenevedajoče zakleneš za seboj, pobegneš za vogal ali si daš škrnicelj na glavo in upaš, da če nečesa ne vidiš, se tudi zgodi ne. Na žalost je ta opcija sestrična od neverjetnostnega pogona. Z drugimi besedami: ako ti uspe na tak način ukaniti ogenj, se boš spremenil v petunijo. Precej bolj gotovo je, da bodo plameni zelo kmalu zajeli armaturno ploščo, temu bo sledilo vnetje stropa in ostalih oblog, nato bo od vročine počila šipa in v manj kot minuti bo v ognju vsa notranjost. Avto ne bo eksplodiral, sigurno pa bo gorel, dokler bo kaj netiva, in vsaj poškodoval, če ne uničil, še kako okoliško premičnino. Ta scenarij je na moč nekul in moreča izkušnja. Druga, boljša možnost je priklic gasilcev. Če se bodo fantje v rdečem res podvizali, bodo požar pravočasno pogasili. Pravočasno v smislu neogrožanja okolice, se razume. V tistih nekaj minutah bo namreč notrajnost uničena do ekonomsko nepopravljive mere. Pri starejšem avtu boš s plehom, lučmi in motorjem nemara zaslužil za stroške odvoza, odjave in uničenja. Novejši vagen pa je praviloma kasko zavarovan. Če ni, je to v smislu materialne škode huje kot pošten karambol. Ravnanje in menjava kosov po trku sta balzamični opravili napram ubadanju s skurjeno plastiko, zoglenelimi tapetami in zlasti s staljenimi kabli. Le malokdo se bo lotil tega.

Samovžigi avtomobilov se dogajajo. Redko sicer, vendar se požvižgaš na statistiko, če se zgodi tebi. Pri tem ni razlik med novimi in starimi modeli, nemci in italijani ter vozniki in voznicami. Stari jajčki se vnamejo zaradi dotrajanih električnih napeljav, novi, ki resnici na ljubo največkrat polnijo kroniko, pa zaradi naphanosti z elektroniko. Ravno oni dan sem čital, da je nekomu zgorel BMW X5, v novi mečki pa so se vneli sedeži, baje zavoljo grelne naprave. Skrajno neposrečeno, zlasti če se ti to zgodi na cesti, po možnosti s polnim avtom ali z otroci v sedežkih. Ali opolnoči, ko si s fračo v kaki zahojeni hosti. Če začne tleti napeljava kje globoko pod armaturo, si bolj kot ne v falusu. Kjer je dim, je ogenj, pravi star rek. Ne zaman, le spočetka je skrit. Zaradi nedostopnosti ti ne pomagajo niti šestorček pirov, niti plastenka vode, niti poln mehur.
Toda! V veliko primerih te zna ob hitri reakciji rešiti gasilni aparat, ki ga za nekaj deset evrov dobiš na vsaki črpalki. Ta rdeča piksna pomeni razliko med gotovo pogubo avta in nečim, čemur zvečer za gostilniško mizo smeje praviš sreča v nesreči. Govorim iz lastnih izkušenj, konkretno kar dveh takih. Prvič se mi je pred desetletjem vžgala neustrezno zvezana napeljava mobilnega telefona. Resda sredi noči, a hvalabogu na avtocesti. Uspelo mi je ustaviti nek kombi, ki je, kot večina tovornih vozil, imel gasilni aparat. Tedaj sem se pridušal, da bo to poslej moja edina prava obvezna oprema. Jebeš žarnice, ki so same sebi namen oziroma tam bivajo za kazanje policajem in tehničnim pregledovalcem. Prva pomoč je prav tako protokolarni kos inventarja, saj je nje raba večini tuja, trikotnik pa je dekorativni objekt. Resnični salvador je edinole gasilni aparat, katerega posedovanje bi bilo pametno uzakoniti.
Škoda, da nisem bil tako moder mesec dni nazaj, kajti čas previdnosti se je skozi leta prevesil v čas brezskrbnosti. Avtomobile sem menjal in dodajal, gasilni aparat pa je ostajal en sam, in še ta zaprašeno pozabljen - v napačnem avtomobilu.
Kupi nemara kdo kakšen osmojen kos lancie Y?


David Tomšič

Avtopožarni uvodnjak objavljeno: Joker 172
november 2007