Revija Joker - Grško-perzijski uvodnjak

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Grško-perzijski uvodnjak
Grško-perzijski uvodnjak
...
David Tomšič

Vsaka bitka je zobnik v koleslju zgodovine in sleherni zobec vpliva na nje tek in tok. Kaj bi bilo, če bi zmagala druga stran, so večni izzivi zgodovinskih analitikov, ki potem pletejo take in drugačne scenarije. Ker se človeštvo ravsa, odkar se zaveda, snovi za tovrstno razglabljanje ne manjka. Kakšen bi bil ustroj sveta, če bi Aleksander Makedonski živel dlje, če bi Hanibal zavzel Rim, če se ga Atila ne bi napil do smrti, če bi bil Napoleon uspešnejši v Rusiji in če bi se ji Hitler ognil? Vsekakor drugačen. V nekaterih primerih bi bil spremenjen le politični zemljevid, v drugih, denimo pri Džingiskanu in hunskih, arabskih ter turških vpadih, pa bi utegnila imeti dandanašnja Evropa in z njo vsa zahodna civilizacija precej drugačne kulturne temelje. Eno od hištorijskih poglavij, ki bi po mnenju strokovne javnosti ob drugačnem razpletu najbolj predrugačilo osnove naše družbe, so bile grško-perzijske vojne, tačas spričo filma 300 nadvse priljubljena tema.
Grčija je v 8. stoletju pred našim štetjem po nekaj sto letih trajajočem temnem veku prešla v železno dobo, poizumila pisavo, ustvarila visoko umetnost, znanost in filozofijo, začrtala športne discipline ter vzgojila v tistem obdobju daleč najbolj disciplinirano vojsko. Civilizacija, dasiravno stalno v zobeh z notranjim in zunanjim sovražnikom, je cvetela in širila svoj vpliv, višek pa dosegla z Aleksandrom Velikim, ki je helenizem ponesel tja do obronkov Indije. Rim je že v zgodnjem obdobju veliko črpal od čezmorskih sosedov: panteon bogov, raznorazne običaje, gospodarstvo, način življenja - vse to in še več so enostavno prekopirali in brez slabe vesti posnemali. Kasneje so Rimljani Grčijo sicer vojaško osvojili, a intelektualno so ji še vedno priznavali nadmoč in zelo spoštovali njene učenjake, zato so trumoma hodili v Atene ter ostala mesta v uk. Grški razumniki so imeli vsi po vrsti to lepo lastnost, da so radi zapisovali, najsi je šlo za poezijo, filozofske spise, historična poročila ali znanstvena dognanja. Ko je Evropa po padcu Rima padla v mračna stoletja, so se menihi zaprli v kloštre in množično prepisovali ter prevajali antične rokopise vseh vrst. Čeprav je bila zlata doba helenizma takrat že davno mimo, so nauki, aritmetične formule, jezik, pisava, arhitekturni slog, literatura, umetnost in folklora starih Grkov živeli dalje in postopoma prepojili vsa področja kasnejših družb. Dodaten zagon so antična izročila dobila z nastopom renesanse in vpliv starodavne kulture ni jenjal vse do danes. Če dam vnemar vsa ostala področja, se samo na ravni jezika vsakodnevno srečujemo s frazami in izrazi, ki izhajajo iz grščine. Poznate pomene Tantalovih muk, Pirove zmage, trojanskega konja, Pandorine skrinjice, špartanske vzgoje, Ahilove pete, Midasovega dotika, Sizifovega dela in pitijskega odgovora? Dobršen del mednarodnega besednjaka ima etimološke korenine na obalah Egejskega morja, prav tako imena ved, nebesnih teles, krajev in še marsičesa. Takoj mi padejo na pamet olimpijada, gimnazija, nekropola, štadion, logika, ocean, demokracija, policija, fizika, Uran, Fobos, Napoli, Tripoli, Sevastopol. Helenističnih je množica blagovnih znamk, imen podjetij in označb. Poleg široke rabe grških črk se na hitrico spomnim na Telemach, Delphi, Eidos, Ulysses, Helios, Nike. Skratka, kar sem hotel slikovito pokazati, je vseprisotnost starogrškosti. Heleni so nam dali podlago kot nihče drug. Najprvo Rimljanom, potem Evropi, nato Zahodu.

A samo nekaj naključij - kakršnih je pač v zgodovini nemalo - je hotelo, da je tako, zakaj po navadni matematiki bi morali Perzijci pomendrati Grčijo in osvojiti Balkan. Vendar so bogovi bdeli nad Grki, pošiljali nevihte nad mogočno perzijsko ladjevje in z domoljubnim pogumom polnili srca hoplitov. Perzija, tedanja velesila in daleč največja država, je zato kljub nekajkratni številčni premoči neuspešno izpeljala vse kampanje na zahod. Še dobro, sicer bi utegnili imeti krvno navezo z Ahmadinedžadom, pa tudi Zevs z žlahto in Iliada ter Odiseja so bolj zanimivi od Zaratustre in njegovih prerokb ter Gilgameševih pustolovščin.


David Tomšič

Grško-perzijski uvodnjak objavljeno: Joker 165
april 2007