Revija Joker - Uvodnjak o Applovem značaju

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Uvodnjak o Applovem značaju
Uvodnjak o Applovem značaju
...
David Tomšič

Apple to, Apple ono – magična beseda neprestano polni občila. Poleg oznanil o delnicah, Jobsu, pravdah in divoti njihovega zadnjega onegaja vsakodnevno cur­ljajo špekulacije o prihajajočih napravah. Apple se neprestano omenja celo, ko je govo­ra o konkurenčnih produktih, recimo o ultrabookih, tablicah in androidnih telefonih. Na letošnjih sejmih CES in IFA je bil Apple največkrat izrečena beseda tako med obiskovalci kot razstavljalci, četudi cupertinske firme ni bilo v Las Vegasu, kaj šele v Ber­­linu. Je že res, da je odgriznjeno jabolko največ vredna blagovna znamka na svetu in da je njihova ro­ba kakovostna in hotna. Toda dejansko je pogostost pojav­­­ljanja med novicami že pretirana, domala nezdrava. Pri tem temeljni razlog Applove nadmoči ni v tem, da so sami po sebi božje popolni, marveč so enostavno drugi tako razpršeni in neenotni oziroma kratkomalo slabi in togi. V to se vedno znova prepričam na razstavah, kjer Azijci predstavljajo klone jabolčnih naprav, a ga userjejo na vseh koncih.
Skratka, mediji pišemo, se grebemo, smo celo priprav­ljeni kupovati in preplačevati, da bi ja imeli najnovejše vesti iz jabolčnega tabora in prvi preizkus njihove sveže igrače. To je glede na razvpitost izdelkov pravzaprav normalno. Normalno je tudi, da dotično razvpitost soustvarjamo prav mediji. Kar pa ni normalno, je Applovo necenjenje tega truda. Vidite slučajno v Jokerju ali kateremkoli drugem strokovnem cajtengu kak njihov oglas? Ga ne, kajti oni so nad 'plačevanjem za reklame v revijah' oziroma se požvižgajo na trud in podporo strokovnega dela sedme sile. Če že, gredo v radijsko in plakatno reklamno kampanjo, s čimer občilom, ki iskreno tehnično izobražujemo in smo družbeni koristni (kar jumbi pač niso), dajo dodatno vedeti, kako malo jim pomenimo. Na moje negodovanje sem iz Applovih logov celo dobil zabrusek, da naj pač ne pišemo o njih, če nam je tako hudo. To res pokaže, koliko partnerskega spoštovanja imajo.
Slednji primer je domač, saj podjetje Slovenijo mače­ho­vsko obravnava že ves čas. To se odraža tako v viš­jih cenah kot v povsem absurdnih zahtevanih koli­či­nah za nabavo iphonov. (Simobil jih dobiva ob pomoči avstrijskega partnerja.) Takisto je v našem svetu navada, da proizvajalec sistema špilavnemu mediju da na posodo kakšen kos hardvera za stalno opisovanje iger. Samo enkrat lahko ugibate, koliko ipadov smo na tak način dobili. A tako vzvišeno, segregacijsko in večvrednostno držo podjetje fura tudi v drugih deželah in pravzaprav kar v splošnem.
Apple je od vekomaj malce drugačna tvdrka, toda vseeno so nekdaj premogli toploto in simpatičnost, kar je odražal tudi njihov mavrični logotip. Jabolčni izdelki, recimo delovna postaja G3, imaci in ibooki, so bili vseh barv. Za povrhu so redno objavljali šaljive reklame. Danes? Z izjemo ipoda nano ne premorejo v svoji ponudbi in podobi ene same barve. Večina njihovih naprav je odetih v brušen aluminij, enako hladna je siva silhueta jabolka. Nadalje so edino podjetje ne le v naši panogi, ampak vobče, ki že desetletje ne jebe sejmov, četudi bi bili lahko prisotni najmanj na elektronskih, računalniških in igralskih razstavah.
Apple nadalje ni pokrovitelj nobenega moštva, posameznika ali prvenstva in ne sodeluje niti v enem športu. Prav tako ni znano, da bi karkoli sponzoriral, najsi gre za dogodek, izobraževalni projekt ali dobrodelno akcijo. Nimajo pa težave povedati, da premorejo več tekoče gotovine kot ameriška vlada in da niso čisto prepričani, kaj bi z njo naredili. Dodatni košček v mozaiku Applove samopašnosti je polnilni priključek, ki je znotraj njihove družine resda poenoten in se zdi lastnikom super, a v resnici je to edini mobidični proizvajalec, ki se ne drži dogovora o standardu.
Za piko na i nepriljudni podobi po tekočem traku to­žarijo vse in vsakogar. Morda upravičeno, vendar podatek, da imajo več ak­tivnih tožb kot vsa Silicijeva dolina skupaj, nekaj pove o značaju tvrdke, ki si hoče lastiti ekskluzivno pravico do 'štiri­kot­nika z zaobljenimi koti'. Čeprav vsi vemo, da ga je izumil Čak Noris, ko je dal opeki krožno.

Dvanajstega septembra je Apple napovedal novi iphone in zelo verjetno še pomanjšan ipad. 'Zelo verjetno' zato, ker se je Joker že tiskal, ko se je predstavitev odvila. Toda ker Kitajčki sestavljalčki ne držijo jezikov, je bila večina faktov itak znana vnaprej. Ifon, ki zelo verjetno pride na (nekatere) trge 21. septembra, bo enako širok, le zaslon bo povišan oziroma podaljšan. Ter stanjšan, saj bo plast s tipali združena s prikazovalnim slojem. Nadalje bo vključeval obe vroči kratici, LTE in NFC, zahteval bo spet drugačno simko, tako zvano nano-SIM, in imel bo nov konektor. Vseboval bo nadgrajen operacijski sistem z mnogimi novostmi, med drugim s Tomtomovimi zemljevidi, integriranim Facebookom in listnico za kupone, vstopnice, kartice zvestobe ter druge potrošniške listke.
In vestičarski klopotci imajo spet delo. Govorice in informacije iz dobro obveščenih virov, ki so bile na dnev­nem meniju vseh spletnih tehnoloških časopisov, so se umaknile premlevanju uradnih napovedi, nakar bo novotarija prišla na police in od vsepovsod bodo kričali mastni naslovi s prvimi preizkusi. Tudi od nas. Nato se bo cikel ponovil z govoricami o naslednji napravi, recimo z ugibanji o Applovem televizorju. In kjer ne bo nič otipljivega, si bodo spletni novinarji postavke enostavno izmislili. Kdo pa se bo spomnil, kamoli zameril, če ipad 4 ob splovitvi ne bo imel špekuliranega osemjedrnika? Štejejo navsezadnje kliki, applovske vsebine pa so največji magnet in najbolj hvaležna tema za pametovanje.
Kolo se bo znova zavrtelo. Mi bomo zat opisovanje iger nabavili tako njihov hardver kot same špile ter ob mnogo prilikah hvalili Applove inovacije, občutek in dizajn. Podjetje bo ob letu osorej objavilo, da mu je vrednost z današnjih 600 zrasla na 800 milijard dolarjev. Ob podplačanih Kitajčkih in pišme­vuhovskem odnosu do st­ro­kovnega tiska, ki Apple neprestano podpira, je to zagotovo laže.

David Tomšič

Uvodnjak o Applovem značaju objavljeno: Joker 230
september 2012