Revija Joker - Računalništvo v oblaku

ČLANKI
stranka » članki » netki » Računalništvo v oblaku

Temni oblaki
Seveda pa prihodnost ni le rožnata. S prenosom svojih podatkov v oblak neobhodno predajamo znaten delež svoje svobode in zasebnosti. “Kar je na mojem ra­čunalniku, je na mojem računalniku in nad tem imam nadzor,” rekši kamerad Quattro, ko sem ga pobezal, zakaj ne mara Pixlra. Njegovo mnenje deli veliko ljudi, ki jim ne diši, da bi bile potencialno kočljive stvari na nekem neznanem računalniku. En sam gnil administrator je lahko dovolj, da je v nevarnosti vsebina vsega podatkovnega centra. Saj še pomnimo Googlov blesavi spodrsljaj, ko je lani ob lansiranju sporočilnega orodja Buzz vsem pokazal kontakte uporabnikov na Gmailu? Bog pomagaj tistim, ki so imeli na njih ženo poleg ljubic. Kaj se nadalje zgodi, če na podjetje pritisnejo državni organi? Lani decembra je tako Amazon dal nogo Wikileaksu, katerega stran je imel v gosteh. In kaj storiti, če gre podjetje pod rušo? Denimo, da smo na OnLivu kupili kopico naslovov, nakar bi se možje čez nekaj let odločili, da se oni tega ne gredo več. Tožbe? Ali samo dolg nos?
Veliki odjemalci imajo tu dokajšnjo zaslombo z zavarovanji in kopico klavzul v pogodbah. Nas, navadne uporabnike, pa čaka še veliko boja za pravice, ki bodo neobhodno trčile s samovoljo gigantskih podjetij. Amazon je sprožil bes, ko je lani s kindlov na daljavo pobrisal nekaj knjig. Adobe je svojčas imel ideje, da naj bi bila vsebina, ki jo obdelujemo na Photoshop.comu, kar njihova. Da ne omenjam Facebookovih regulativ, po katerih lahko z našimi slikami počno, kar jih je volja. Večina uporabnikov tega sploh ne ve. Kot ne tega, da po prav teh slikah verjetno že plešejo programi za prepoznavo obraza in nas lepo predalčkajo v baze podatkov. Tisti bolj paranoične in antivladne sorte so že penasti okrog ust in odprtokodni guru Richard Stallman nad oblaki niti slučajno ni navdušen. Znalci bomo zaprmej tudi v takšni dobi imeli doma kotiček z varnostnimi kopijami in prostorom za podatke, ki ne bodo za na linijo.

Še ena od prednosti terminalov je ta, da na njih ne morejo teči klasični računalniški virusi. Boj proti tej nadlogi bo takenako stvar sistemskih varuhov.

A po drugi plati ne gre spregledati, da že ob pošiljanju e-pošte ter spletnih nakupih s kreditno kartico na medmrežje dajemo dragocene informacije, ki jih je moč prestreči. Vseeno pa to množično počnemo in sveta zaradi tega ni bilo konec. Dejstvo je, da so veliki podatkovni centri varnejši od domačih računalni­kov, za katere prevladujoč delež uporabnikov sploh ne zna skrbeti. Dogajanje je primerljivo z letalskimi nesrečami: ko cepne dol frčoplan, je mrtvih mnogo, a celokupno jih v avtomobilskih karambolih nasanka veliko veliko več. Če bi danes komu rekel, da imaš raje domači vodnjak kot javni vodovod, ker je tisti v tuji lasti, bi te vsi čudno gledali. Tudi pipica do interneta bo z razvojem postajala vedno zanesljivejša, zato bo izpadov vse manj. In ko bodo, bo prišlo do izraza, če bo imela naprava poleg brezžične tudi 3G-povezavo. Ne, s prehodom v oblak ne bomo postali goli in bosi, bo pa še pomembneje kot danes biti ozaveščen o tem, kaj se okrog nas dogaja. Komičen je pripetljaj iz Anglije, ko so se roparji fotkali z ukradenim mobilnikom, ne vedoč, da se fotografije samodejno prenašajo v oblak. Ehehe.
Skratka: za nekatere reči je oblakovno računalništvo odlična ideja, spet druge tečejo bolje po starem. Zato bo do nadaljnega najbolj ustrezen hibridni pristop: kar lahko brez tveganja in poceni postorimo v oblaku, naj gre tja, ostalo bo videl le naš domačidisk.

Računalništvo v oblaku objavljeno: Joker 212
marec 2011