Revija Joker - Računalništvo v oblaku

ČLANKI
stranka » članki » netki » Računalništvo v oblaku

Zmerno do pretežno oblačno
Ponudbo v oblaku delimo na tri ravni. Najprej je tu uporabno programje (software as a service - SaaS), sledi storitev podlage (platform as a service - PaaS) in nazadnje storitev infrastrukture (infrastructure as a service - IaaS). Večina bralcev drugih dveh ne bo videla od blizu, saj sta namenjeni podjetjem, zato o njiju kasneje. Najprej se lotimo SaaS, kamor spadajo aplikacije, h katerim se lahko bolj ali manj vsi zatečemo že danes.

Domače pisarne

Google Docs je najbolj priljubljen skupek nalinijskega pisarniškega orodja. Vsebuje urejevalnika besedil in razpredelnic, izdelovalnik predstavitev nalik PowerPointu in preprosto risarsko orodje. Paket je zastonj, zraven dobiš gigabajt prostora za shranjevanje zadev. Vsakih nadaljnjih 20 GB stane slabih pet evrov na leto. Ko Google Docs združimo z Gmailom, organizatorjem Google Calendar, Google Videom ter orodjem za izdelavo spletnih strani Google Sites, dobimo Goog­le Apps, paket za poslovne uporabnike s cenovno nalepko 35 EUR letno. Googlovi možje so se marca lani pohvalili, da Apps koristi 25 milijonov ljudi in da so podjetja z njim v povprečju za dve tretjini znižala stroške v smeri upravljanja z elektronsko pošto.

Google Docs zna brati Wordove, Excelove in Power­Pointove dokumente, zato so s kompatibilnostjo le redko težave. Tudi v računalo lahko shranjujemo v filetih .doc, .rtf, .xls, .pdf in vrsti drugih.

Zoho je za Googlovim repertoarjem drugi najbolj raz­šir­jen ponudnik pisarništva in poslovnih orodij na liniji. Trenutno se predstavlja s kar šestindvajsetimi aplikacijami, med njimi z Zoho Writerjem, ki ima več in boljše funkcije od Google Docs, čeprav je za odtenek preveč okrancljan. Zanimivo je, da je paket Zoho Business s poslovnimi orodji za podjetja z do desetimi zaposlenimi zastonj.
Adobe poznamo predvsem po Photoshopu, Flashu in Acrobatu, ima pa tudi portal Acrobat.com, kjer najdemo pisarniški Buzzword in ostala uporabna orodja. Problem je, da lahko zastonj naredimo le pet dokumentov PDF, nakar stvar košta 12 evrov mesečno. Čeravno poleg dobimo robusten konferenčni program ConnectNow, je ponudba cenovno šibkejša od konkurentov.
Še nerodnejši je Microsoft s spletnim paketom Office Web Apps. Uporabniki lahko do inačice, ki je ozalj­ša­na z oglasi, dostopajo prek Windows Live na Office. live.com, medtem ko morajo imeti poslovneži za uporabo nameščeno navadno inačico Offica. Web Apps niso tako zmogljiva orodja kot tista v prodajni, namizni inačici. Predvsem pa bode v oči, da njihov Word ne pozna sodelovalnega urejanja dokumentov. Čudnost je posledica dejstva, da se Microsoft noče ločiti od zajetne denarne pogače, ki jo prinaša prodaja 'odklop­ljene' verzije tega pisarniškega paketa, zato skuša prosto širitev oblaka zavirati. Tudi skorajšnji izid Offica 365, skupka Web Apps in dodatnih strežniških ter poslovnih orodij, ne kaže bistvenega preskoka v miselnosti.
Od bolj ozko namembnih programov velja omeniti izdelovalnik prezentacij SlideRocket, ki se lahko mirne duše postavi ob bok PowerPointu in ima za nameček prijaznejši vmesnik.

Packanje in video

Začuda Photoshop.com ni najbolj primerno mesto za nadebudne igračkarje s slikami in fotografijami. Nalinijska inačica Fotošopa je namreč skromna in povsem drugačna, saj se očit­no tudi Adobe boji konkurence lastni namizniški pa­kungi. Nak, biser, ki ga priporočam, je Pixlr. Že na pogled je videti kot klon zaresnega Photoshopa s podobne sorte vmesnikom, na srečo pa ne razočara niti s funkcijami, saj pozna delo s sloji in premore zajeten spisek filtrov ter natančno popravljanje barv. Aplikacija je čisto zastonj, toda ne pozabite avtorjem donirati kakega ficka, ker so se orenk potrudili. Podoben program je FotoFlexer, ki je po zmogljivosti nekje vmes med prej omenjenima.
Tudi urejevalniki in rezalniki videa so se že raztepli po oblaku, usmeril pa bi vas na Jaycut. Ta hip ima najbolj­ši sloves, čeravno niti slučajno ni edini.

Pri Pixlru je kar težko verjeti, da se vsa obdelava fotke dogaja na spletu. Ima pa ta hip še to kaprico, da je treba slike shranjevati na domačo mašino.


Personalizirane strani

Zajetne zmožnosti obdelave podatkov, ki jih premore oblak in vselej neslišno tečejo v ozadju, se najbolje pokažejo na zbiralnikih spletnega šodra. Digg je bil le eden od začetnikov, danes jih je že vse polno. Reddit.com, Delicious.com in Stumbleupon.com vsi delujejo po podobnem kopitu: uporabniki pohvalijo video, v katerem Beyonce dobi steklenico v glavo, in že se reč razširi kot ogenj. Resnejši bodo veseli servisa Evri (nekdanji Twine), ki ima poleg zanimivosti prilep­ljene komentarje, na njem pa se ponavadi zbirajo tisti, ki jih zanimajo zahtevnejši članki.
Obstaja še druga vrsta zbirališč informacij: personalizirane domače strani. Na placih, kot so iGoogle, Netvibes.com in Pageflakes.com, si lahko z raznoraznimi vključki oblikujete stranko, na kateri bodo skoncentrirana najnovejša vsebina zabeležk (bookmarkov), od videov do člankov iz priljubljenih časopisov.

Osebni organizatorji

Koledarjev in organizatorjev je na spletu vse polno in svoje Calendarje imajo vsi, od Googla prek Yahooja do Microsofta. Ogibajte se le Applovega MobileMe Calendarja, ker je ne le plačljiv, dočim so ostali zastonj, marveč precej okoren. Za tiste, ki potrebujejo le opomnike, so tu simpatični Rememberthemilk, Todoist in Toodledo. Večina jih deluje z brskalniškim vključkom, ki besno utriplje. Če se ne odzovete, vam znajo tudi z e-pošto povedati, da se je raca v pečici za­ž­gala. Če se vam to pripeti večkrat, pa še na Twi­tter napišejo, da ste malomarni. Najmoč­nej­ši so v povezavi z mobilnimi telefoni, za katere imajo posebej prilagojene vmesnike.

Z opomniškim programjem so ročne naprave že pos­tale visokotehnološka inačica pildka za v trgo­vi­no. Le da vam papir v žepu ne brni z opozorili.


Hramba podatkov

Logični zaključek metanja podatkov na linijo je univerzalno skladišče, kamor lahko z ene od svojih ma­šin prenesemo datoteke, nakar do njih dostopamo od kjerkoli. Najnovejše storitve, kot so Dropbox, Box.net in Microsoftov SkyDrive omogočajo sinhronizacijo naših podatkov, tako da imamo v oblaku vselej posodobljene datoteke. Če ne drugega, si omislite vsaj to, je izjemno uporabno.

Nalinijski multimediji

Gotovo ena najstarejših storitev, ki izvirajo iz st­rež­niš­kih farm, je odlaganje datotek na spletna mesta. Osnova so bila slikovna odlagališča, kot so Photobucket, Imageshack ter nenazadnje Shrani.si. Nadaljevalo se je z naprednejšimi galerijami, kot sta Flickr in Picasa Web Albums. YouTube imamo pod bookmarki danes že vsi, v ospredje pa se tudi zavoljo sklepanja pogodb z glasbenimi založniki vedno bolj prebijajo svirala muzike, med njimi Last.fm in Spotify. Gre za servise, na katerih lahko poslušamo, vendar ne prenesemo na disk že kar dosti popularne glasbe. Za nameček nam prek vključkov vodijo evidenco poslu­ša­nja glasbe recimo v Winampu ali na ipodu. Nakar pogruntamo, da smo večkrat rolali Taylor Swift kot Metallico. (NEEEEE -Sneti)

Layar je trenutno najbolj razvpito ime na področju polaganja navigacijskih informacij na okolico. Za Slovenijo dobre vsebine žal še ni na voljo.

Računalništvo v oblaku objavljeno: Joker 212
marec 2011