Revija Joker - Računalništvo v oblaku

ČLANKI
stranka » članki » netki » Računalništvo v oblaku

V čem je magija?
Načela ekonomije obsega učijo, da bo nekdo z velikim specializiranim sistemom svojo storitev vselej ponudil za nižjo ceno in z višjo zanesljivostjo kot nekdo, ki za seboj nima velikega zaledja. Zato na primer elektrike ne proizvajamo doma, marveč smo prik­lju­čeni na veliko centralno omrežje.
Informacijska podjetja so tozadevno dandanes videti precej za časom. Po pravilu ima vsako svoj strežniški oddelek, kjer čepijo njegove podatkovne baze. Ker dotična sredstva uporablja samo ta tvrdka, se zgodi, da so zmogljivosti velik del časa neizkoriščene. Študije so pokazale, da je povprečna zasedenost teh oddelkov v podjetjih zgolj dobrih dvajset odstotkov! Elektrika, ki jo kurijo mašine in hlajenje zanje, tako puhti v nič. Za nameček mora podjetje plačevati sistemske inženirje, ki omrežje držijo pri življenju. Predvsem pa mora imeti rezervo, kamor odlaga varnostne kopije. Vse to so stroški, ki menedžerjem delajo čire na želodcu.
V velikem centru za storitve v oblaku je drugače. Zaradi množice odjemalcev sta procesorski čas in diskovni prostor vselej mnogo bolje izrabljena, ponavadi z okrog osemdeset odstotki, neuporabljeni deli pa so izklopljeni. Ogromna količina strojne opreme takemu ponudniku omogoča, da okvarjene dele menja domala v hipu in obenem na več koncih vzdržuje varnostne kopije. Zato lahko pestovanje podatkovnih baz ponudijo za manj denarja, kot bi ga odjemalec moral pljuniti, če bi želelo postaviti lasten, v prejš­njem odstavku opisan oddelek. Sklep je za večino podjetij kristalno jasen: svoje reči bo odložila v oblak, pri čemer odpade tako nakup dragega strežniškega centra in njegovega softvera kot večine vzdrževalcev, saj so okvare sedaj stvar ponudnika oblaka, ne več končnega uporabnika.
Omenjene prednosti je moč prenesti ob domače og­njišče. Dodaten plus za nas je dejstvo, da so velike st­rež­niške farme danes tako močne, da zanje pisarjenje malih odjemalcev pomeni miniaturen strošek, ki ga lahko krijejo že s prihodki od oglasov. Zato je veliko teh aplikacij za navadne smrtnike zastonj. Oziroma 'zastonj', če vam gredo reklame blazno na jetra. Vzemimo za primer razvpiti igrarski servis OnLive, ki za­enkrat teče le v Čezlužju. Uporabnik tamkaj za stotaka dolarjev kupi adapter microconsole, skozi katerega se na zaslon pretaka film oziroma video dogajanja v igri, saj se vsi izračuni vršijo v OnLivovem oblaku. Najem nas­lova do tri dni košta pet evrov, do pet dni slabih devet, lahko pa špil zakupimo za vekomaj. Nobene inštalacije, takoj­šen prilagodljiv nakup, poceni strojna oprema in obsežne nalinijske opcije zdru­že­vanja s souporabniki - to so bistvene prednosti uporabe programja v oblaku.
Ampak, kdo pri zdravi pameti bo igral z zamikom, kjer headshoti letijo v tri krasne? Kaj pa, če bo administrator oblaka gledal moje nage fotke, ki sem jih shranila gor?? Ali pa, če grejo interneti po gobe?! Hja, seveda ni vse med in mleko. Era oblaka ima lasten spisek tveganj in slabih plati, ki jih bomo v nadaljevanju morali obdelati. A najprej si podrobneje poglejmo današnje stanje in razvoj, da bo bolj jasno, zakaj se nas bo večina opisanega dogajanja dotaknila. Če nam je to všeč ali ne.

Ker OnLivovi strežniki prevzamejo izrisovanje tri­kot­nikov, k nam pride slika v obliki toka videa. Ta zaenkrat ne dosega kvalitete s konzol in računal.

Računalništvo v oblaku objavljeno: Joker 212
marec 2011