Revija Joker - Računalništvo v oblaku

ČLANKI
stranka » članki » netki » Računalništvo v oblaku

Znanstvena fantastika?
Prav mogoče je, da je tako dogajanje od nas oddaljeno manj kot ducat let. Dosti naštetega, kot je mobilna prepoznava jezika in obrazov ter nadgrajena res­nič­nost (augmented reality), je v zametkih že tu. Razmah je posledica zauzdanja velike obdelovalne moči, saj ne tečejo na domačih napravah, marveč na skorajda ne­vidni, a že zdaj kiklopski infrastrukturi strežniških farm. Te neumorno obdelujejo in povezujejo podatke, nam pa uporabnosti nato po liniji pošiljajo na zaslone. Pravimo, da aplikacije tečejo v oblaku - cloudu.
Izraz oblak izvira iz nekdanje grafične ponazoritve interneta kot oblačka. A v bistvu so ga informatiki pob­rali od kolegov - inženirjev telefonije, medtem ko ga je moč v smislu tukajšnje teme prvič zaslediti v predavanju Ramnatha Chellappa iz leta 1997. Izraz je sicer precej raztegljiv, mi pa ga bomo tu razumeli v naj­širšem pomenu. Torej tako v smislu procesiranja kot golega odlaganja podatkov na linijo.

Slehernik, ki je v kakšni tuji metropoli že iskal življenjsko pomemben objekt (na primer parkirišče), bo znal ceniti smerokazne aplikacije. Ker tečejo na liniji, se podatki posodabljajo samodejno. V bližnji prihodnosti bomo poleg statičnih dobili tudi obvestila o kulturnih dogodkih in, hm, protestih proti oblasti.

Mar ni poganjanje prog­ra­mja v oblaku danes stvar naprednih razvijalcev in in­že­nirjev? Na primer tistih, ki pošljejo v strežniško farmo računanje upogibanja proteinov ali izrisovanje 3D-animacij, ki bi na njihovi lokalni mašini nastajale ves dan, tamkaj pa jih masa srčik prebavi v stotini tega časa? Kaj ima to opraviti z nami, ki bi radi samo tipkali besedila in zalezovali najstnice na MySpace? Ogromno. Na primer to, da že na svojih priljubljenih socialnih omrežjih povsem nezavedno uporabljate mnogo storitev, ki v celoti tečejo v strežniških centrih. Mislite, da aplikacije, ki vam na Fejsiču napovedujejo prihodnost, poganja vaša ma­ši­na? A-a. Ždijo razstresene po množici računskih cent­rov, za katere večino­ma ne vedo niti njihovi stvaritelji, saj so samo zakupili navidezni prostor od ponudnika storitev v oblaku. Podobno je, ko pridete na YouTube, ki nenehno motri vaše gledalne navade in vam ob naslednjem obisku na uvodni strani prešernega nas­me­ha ponudi nov video Justina Bieberja. Zadaj se skriva množica med seboj sporazumevajočih se programov.
Spletne aplikacije itak niso nič novega. Predvsem pa ni čudno, da v celoti laufajo na st­rež­ni­kih. A kako naj bi to napovedovalo revolucijo? Na liniji že lahko poč­ne­mo znaten del tistega, kar ponavadi delamo za domačim računalom. Pišemo, obdelujemo in shranjujemo fotografije, rišemo grafe, programiramo, igramo ig­rice. Besedilo, ki ga berete, je zabeležil oblak.

Računalništvo v oblaku objavljeno: Joker 212
marec 2011