|
Oblačna virtualka
Torej, zdaj imamo na tisoče računal, ki se pretvarjajo, da so eno samo, in možnost, da se eno računalo obnaša kot več njih. Če oboje združimo, dobimo temelj oblačnega servisa. Izraz, ki je v računalniškem besednjaku začel postajati popularen pred nekaj leti, izvira iz infografik in omrežnih shem. Tam je bil celoten internet predstavljen z risbico oblačka, da se ga je ločilo od infrastrukture znotraj podjetja. Z veseljem so ga povzeli tržniki in nas zdaj prepričujejo, da je oblak za biznis nujen. Zamisel je na prvi pogled skregana z logiko. Zakaj bi kompjuterje najprej združeval in jih nato spet ločeval? Mar softver, ki skrbi za tovrstno početje, ne odvzema dragocenih procesorskih ciklov? Seveda jih, vendar prinese nekaj mnogo pomembnejšega: neodvisnost od muhavosti strojne opreme. Virtualni mašini ne more crkniti napajalnik ali grafična kartica, prav tako ji ne zmanjka elektrike, dokler deluje vsaj en podatkovni center, ki jo napaja. Če ji prične zmogljivost pešati, ti ni treba menjati hardvera. Nadgradnjo opraviš v meniju, kjer z drsnikom povečaš količino razpoložljivega pomnilnika in dodaš procesor ali dva. Dokler jih imaš na razpolago v železju, seveda. Oblačni računalnik je tehnično gledano nesmrten. Ponudba virtualnih strežnikov je pestra, tudi pri nas ni malo podjetij, ki jih tržijo. Bržkone najbolj znan, cenjen in uporabljan je Amazonov Cloud Services. Bezosovi fantje so izkušnje, nabrane pri vzpostavljanju največje svetovne knjigarne, znali spretno potržiti in tako del stroškov obratovanja prenesti na najemnike. Ti v zameno dobijo eno najbolj robustnih in zanesljivih platform, ki jim zagotavlja neprestano spletno navzočnost. Na enak način delujejo Dropbox in ostale oblačne shrambe, ki brez navideznih serverjev ne bi mogle obstajati oziroma se ne bi razlikovale od običajnega strežnika FTP. Virtualne instance so tiste, ki omogočajo dodatno vrednost, tudi v obliki storitev, kot sta deljenje vsebin po spletu in pretočni video. Hkrati je treba vedeti, da oblačnost ni vsemogočna. Včasih en sam računalnik potopi celoten sistem ali pa zavoljo flikanja varnostnih lukenj ponudniki preprosto izklopijo znaten del svojega omrežja. V novicah beremo le o večjih izpadih, ki se pripetijo vsakih nekaj tednov, enkrat pri enem, drugič pri drugem velikanu. Manjših niti ne zaznamo. Namestiti popravek na nekaj deset tisoč računal ni mačji kašelj, ob ponovnem zagonu pa bo zagotovo spet nekaj crknilo. Včasih so stranke upravičeno jezne. Le kam je izginila obljubljena neprestana prisotnost?
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Od temelja do strehe ![]() Dostopnost kadarkoli ![]() Farma v kontejnerju ![]() Oblačna virtualka ![]() PC postaja strežnik ![]() Nevarna sklepanja ![]() |
|