Revija Joker - Nevidni pomočniki

ČLANKI
stranka » članki » netki » Nevidni pomočniki

Farma v kontejnerju
Znano je, da večino spletnega prometa v letu 2014 ustvarja vsega pet strani: Facebook, Google, Yahoo, Microsoft in Amazon. Ti superservisi pa ne bi bili sposobni obvladovati milijarde in več ljudi, ki posegajo po njihovih storitvah, če ne bi neprestano izumljali novih načinov, kako jim robo dostaviti. Google je recimo pred leti patentiral sistem strežniških farm v klasičnem ladijskem kontejnerju, ki velja nekako za standard vsega transporta. Čeravno podobne rešitve ponujata IBM in HP, kontejner največjega iskalnika na svetu odraža geekovsko kulturo podjetja. Ker so bili Googlovci nezadovoljni s standardnimi poslovnimi rešitvami, so namreč sistem razvili sami, od matične plošče naprej.

Mobilnost podatkovnih centrov je v tem tisočletju postala pravilo in vsak ponudnik strežnikov ima svojo kontejnersko različico. Ker jih je moč povezovati med sabo, tako enostavno večaš zmogljivost.

Prvi kontejnerji so bili dejansko napolnjeni s komponentami, ki jih najdeš v vsaki trgovini. Nanje so nalotali ali celo s selotejpom prilepili druge potrebne dele, do takih podrobnosti, kot so raznobarvne ledice, ki označujejo stanje posameznih rezin, in lastne, hudo predelane različice Linuxa. Po svetu ima Google postavljenih na tisoče mobilnih podatkovnih središč, ki razbremenjujejo bolj običajne strežniške farme v zgradbah. Konkretne številke, koliko jih je v resnici, nočejo izdati. Zgovoren je podatek, da se samo splet­ni naslov www.google.com skupaj z lokalnimi raz­li­či­cami, med katerimi je tudi slovenska, prevaja v več kot petsto številk IP, ki si med sabo delijo breme. Koliko je za njimi računalnikov, lahko samo ugibamo.
Da se razumemo: ni posebnega podatkovnega centra za 'ameriški' Google, niti za evropskega in slovenskega. Vse poddomene obvladuje en sam sistem, razmetan po svetu in nadzorovan iz Palo Alta. Na tvoj zahtevek odgovori strežnik, ki ima glede na tvojo lokacijo najhitrejši odzivni čas. Ta ni odvisen le od fizične bli­ži­ne, marveč predvsem od obremenitve lokalnih voz­lišč. Poenostavljeno povedano, vsi ti tisoči raču­nal­­nikov se uporabniku predstavljajo kot en sam superstroj. Če eden od njih crkne, ostali brezšivno prevzamejo njegovo delo, serviser pa ga lahko v miru popravi ali zamenja. Kako pomembna je odzivnost, priča anekdota iz IBM. Tam so inženirji skovali mersko enoto 'nanostoletje' in predstavlja čas, po katerem bo uporabnik postal tečen, ker še ni dobil podat­kov. Milijardinka stoletja - 3,15 sekunde.

Najpomembnejši strežniki so še vedno v zgradbah. Tak je pogled na eno od Googlovih farm. V zgodnjih dneh so enote sestavljali sami iz robe v maloprodaji, zdaj jih po njihovih načrtih delajo drugi.

Nevidni pomočniki objavljeno: Joker 256
november 2014