Revija Joker - ZgodoWWWina

ČLANKI
stranka » članki » netki » ZgodoWWWina

Vzpon Netscapa in vojna brskalnikov
Leta 1993 je bilo na svetu kakih šeststo spletnih strani, med katerimi sta že bili IMDB in MTV, ter prva spletna kamera. A še preden je WWW dodobra za­ži­vel, so se pojavili brskalniki, ki so znali prikazovati slike, ne le besedila. Opisni jezik HTML je že v temelju omogočal ustvarjanje obogatenih dokumentov, vendar je prijem rasel počasi, dokler Marc Andreessen ni spisal Mosaica, ki je hitro zasenčil ostale browserje. Zato, ker je podpiral Windows in ker je znal prikazovati slike znotraj dokumentov. Marc je potem s sodelavci v lastni firmi spisal nov brskalnik, Netscape Navigator. Ta je leta 1994 postal standard za brskanje po čarih in lepotah spleta. Pri NCSA je majhna ekipa še vedno posodabljala Mosaic in obupala leta 1997. Nemara so bili prva žrtev brskalniških vojn.

Prvi Jokerjev shot takrat še povsem neuveljavljenega Googla. V začetku leta 1999 smo zvečine vsi uporabljali Netscape Navigator, le največji friki Ope­ro. IE pa so nucali kravatarji.

Kaj je bila vojna brskalnikov? Na kratko in nesramno: Microsoftova strategija, kako uničiti Netscape in si prisvojiti splet. Pobje v Redmondu so na splet vse do leta 1995 gledali kot na nekaj neresnega. Lastnega brskalnika niso imeli, dokler ga niso začele zahtevati poslovne stranke. Bil je vključen kot dodatek v paket Plus za Windows 95 in ga niso spisali sami, marveč so licencirali Mosaic. Ne tistega od NCSA, marveč različico za komercialno rabo, ki jo je ponujalo hčerins­ko podjetje Spyglass. V ZDA imajo namreč dokaj ostro politiko glede tega, kaj in kako smejo prodajati inštitucije, ki jih financirajo davkoplačevalci. Tačas je Netscape brzel naprej s polno paro in že pričel sanjati o tem, kako bi brskalnik lahko postal novodobni operacijski sistem, kar so dokazovali s sistemom priključkov (plug-inov). Glej zlomka, dandanašnji Chromebooki so pravzaprav točno to.

Ob splovitvi IE4 so pijani Microsoftovci s helikopterjem odvrgli logotip na Netscapovo trato. Slednji so nanj postavili svojo maskoto z napisom Netscape 72, Microsoft 18. V dveh letih sta se številki obrnili.

Prvi Internet Explorer je bil proti Navigatorju slaba šala. Tudi drugi in tretji. Ves čas pa je vanj Microsoft dodajal sebi lastne funkcije, ki so pomenile, da je znal IE fino sodelovati z Officom. Pridodali so (takenako kupljeno) aplikacijo za oblikovanje spletnih strani Frontpage in predstavili lastni spletni strežnik Internet Information Server. Navezo IE + Frontpage + IIS so ponujali kot celovito reši­tev za poslovno okolje, zlasti ob izidu Offica 97 in Internet Explorerja 4. Oziroma splovitvi Windows 98, kjer so smelo izjavili, da je brskalnik neločljivi del operacijskega sistema. S tem so si sicer takoj nakopali tožbo Netscapa in preiskavo ameriškega pravosodja zaradi zlorabe monopola. A tehtnica se je že pričela nagibati v njihovo korist. Tudi zato, ker je bil IE4 za tisti čas napreden brskalnik, medtem ko je imela četrta različica Netscapa kup kapric, saj so hoteli vanjo stlačiti preveč. Predvsem ni rada sodelovala s stranmi, ustvarjenimi z Microsoftovimi tehnologijami, ki jih ni bilo malo.
Uporabniki so to kaznovali in preden so jih v Redmondu na sodišču dobili po prstih, je tržni delež Navigatorja z 72 padel na slabih dvajset odstotkov. In tam se ni ustavilo. Do izida Windows XP, ki je prinesel šesto različico Explorerja, je Microsoftov delež narasel na več kot 90 odstotkov. Obubožani Netscape so se za drobiž prodali velikanu AOL, kjer je blagovna znamka odmrla. Koda in programerji so se združili v neprofitni organizaciji Mozilla, nadaljevali z delom in nam po več letih dali Firefox.

Zgodnja leta spleta je vsaj v ZDA zaznamoval servis America Online, ki je fural neko lastno, zaprto različico vsebin. Njihove startne CDje z zastonjskimi urami dostopa si dobival celo ob pralnem prašku.

ZgodoWWWina objavljeno: Joker 249
april 2014