Revija Joker - Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi)

ČLANKI
stranka » članki » netki » Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi)

Kdo nam stopa v bran?
K sreči se je med prvimi spet oglasil urad informacijskega pooblaščenca. Nastopili so ostro, sploh glede namestitve trojanskih konjev, kjer so opozorili, da se je že na nemškem primeru izkazalo, da tako prog­ramje ni namenjeno izključno prisluškovanju šifriranim povezavam, marveč omogoča popoln oddaljeni nadzor in nalaganje datotek, kar lahko pomeni celo podtikanje dokazov. Do IMSI-lovilcev so bili bolj popustljivi, pod pogojem, da bi ti bili v zakonu določeni izključno kot orodje za preganjanje organiziranega kri­minala. Nazadnje so okrcali notranje ministrstvo, kako ne spoštuje evropskega dokumenta o vrednotenju posledic vdiranja v zasebnost državlja­nov. Še posebej pa, kako lahko zahtevajo tolikšna pooblastila brez transparentne javne razprave. Odgovor na to je enostaven: ker vedo, da jih ne bi dobili!

Civilna družba v ZDA je bila ob prisluškovalni aferi zgrožena in je pripravila val protestov. A motilo jih je izključno to, da agencije vohunijo za lastnimi državljani, ne le za terorističnimi izmečki. Težko je namreč dojeti, da je za organe pregona potencialni osumljenec čisto vsak, naj bo naš ali njihov.

Bolj presenetljiv je še ostrejši odziv Zbora za republiko. Čeravno je na strani slovenske desnice junak na­ših piratov Branko 'Biceps' Grims, je v boj tokrat stopil nekdanji ustavni sodnik in predsednik ZZR Lovro Šturm. Na pomoč mu je priskočil nekdanji superminister Žiga Turk, nekoč viden pisec Mojega mikra. Nedopustnost zakona sta utemeljila tako po ustavnopravni kot strokovni plati: "Vdor v računalnik ali stanovanje za nameščanje vohunskih naprav bi morali biti velikanski izjemi za pregon najtežjih kaznivih dejanj, ne pa za zadeve, ki se jih da z nekaj kreativnosti naprtiti prav vsakemu," je pribil Turk. Šturm je nadaljeval: "Spisek primerov, v katerih lahko agenti drža­ve po tem zakonu, če bo sprejet, kot je, vstopajo v sta­no­va­nje z namenom namestitve prisluškovalne naprave na osebnem računalniku, je tako širok, da zajema skoraj dve tretjini kazenskega zakonika." Nenavadno je, da je sploh prišlo do tega, da razpravljamo o tako korenitem posegu v zasebnost državljanov. Če kani vlada te kritike preslišati, ker prihajajo z 'napač­ne' strani, si zasluži naše trojance na lastnih računalnikih.

Direktorica Yahooja Marissa Mayer je že pred časom priznala, da bi šla v zapor zaradi izdaje ZDA, če podjetje ne bi NSA izro­čilo zahtevanh podatkov o uporabnikih.

Kaj pa globalno? Ob vsem, kar danes vemo o nadzoru, so skupno izjavo pripravili Google, Yahoo, AOL, Microsoft, Facebook, Apple, Twitter in LinkedIn, ki od vseh svetovnih vlad zahtevajo reformo nadzornega aparata. Njihov proglas, naslovljen v prvi vrsti na ame­­­riškega predsednika in kongres, ne izbira besed, temveč navaja konkretne smernice, ki bi se jih morali organi pri zbiranju informacij dosledno držati. Te segajo od omejitve, kdaj sme država podatke sploh zbirati, prek zahtev po jasni pravni podlagi do transparentnosti delovanja do pravice do prostega pretoka informacij. Vse skupaj je dobro povzela direktorica Yahooja Marissa Mayer: "Razkritje državnega nadzora je omajalo zaupanje naših uporabnikov. Čas je, da naša vlada stori vse, da to zaupanje povrne vsem državljanom po svetu." Poziv si lahko preberete na ReformGovernmentSurveillance.com.

Prijava s ključkom RSA je veljala za varno, uporab­lja jo tudi naša državna uprava in finančni servisi. A na dan je prišlo, da je NSA proizvajalcu plačala 10 milijonov dolarjev za stranski vhod.

Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi) objavljeno: Joker 246
januar 2014