Revija Joker - Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi)

ČLANKI
stranka » članki » netki » Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi)

Saj to ne more biti res!
Kljub dokazom, ki jih je razkril Snowden, nekdanji sodelavec ameriške obveščevalne agencije NSA, nekateri še vedno ne morejo verjeti ali doumeti, da so si državni aparati pod krinko svetovnega boja proti terorizmu zgradili mogočne aparate, sestavljene tako iz elektronike kot ljudi. To so prave tovarne informacij, ki ves čas premlevajo, obdelujejo, povezujejo in napovedujejo, podobno kot Mašina iz odlične TV-serije Person of Interest. Toda svetovne obveščevalne službe gredo še korak dlje. Četudi jih z javnimi objavami na družabnih omrežjih, blogih, forumih in komentarji na novičarskih portalih hranimo kar uporabniki sami, želijo o nas vedeti več.

Ko je Edward Snowden pričel razkrivati, kaj vse o nas ve Agencija za državno varnost NSA, ni pri­ča­koval tako množičnega odziva javnosti. Zato pravi, da je njegova naloga opravljena.

Želijo Googlovo iskalno zgodovino. Microsoftov dnevnik posodobitev računalnika. Lokacijo telefona, jabolčnega ali androidnega. Zasebna sporočila na Facebooku. Podatke s kartice ugodnosti. Če informacija obstaja, jo hočejo imeti. Najraje tako, da mi ne bi vedeli za to. Kajti le tako so lahko podatki nezamazani. Vse z namenom zgraditi si čimbolj natančen profil osebe, v drobcih podatkov prepoznati seme škodljivega delovanja in ga zatreti v kali. Idealen svet bi bil tisti iz Minority Reporta, ko storilca zgrabijo, še preden zagreši kaznivo dejanje.
Prejšnji odstavek se bere kot preganjavična blodnja, v najboljšem primeru teorija zarote. Enostavno je preveč neverjeten. Ne pravim, da obveščevalci te podatke imajo, saj jih podjetja ljubosumno varujejo in brez sodnega naloga ne mignejo s prstom. Vendar ne moremo mimo dejstva, da obstajajo, tako kot mehanizmi, zaradi katerih so jih njihovi skrbniki prisiljeni razkriti.
Kdaj smo dopustili, da je prišlo do tega? Eni kažejo na padec dvojčkov. Drugi na splošno apatijo in vse večjo usmerjenost v slepo potrošništvo, ko človeka podobne stvari sploh ne zanimajo več, dokler mu je zagotovljen nek splošno sprejet nivo udobja. Ta pa se je v zadnjih petih letih drastično znižal in nemara zato tovrstna razkritja prihajajo na dan ravno zdaj. Naj navedem nekaj konkretnih primerov.

Mašina, umetna inteligenca iz nanizanke Person of Interest, je sicer plod domišljije. A danes vemo, da PRISM in podobni sistemi za njo ne zaostajajo. Manjka jim le samozavedanje.

Quis custodiet ipsos custodes? (Kdo nas varuje pred varuhi) objavljeno: Joker 246
januar 2014