Revija Joker - Bliskanje pred očmi

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Bliskanje pred očmi
Bliskanje pred očmi
...
PredLeča pogleda v svojo fotografsko torbo in se zgrozi: ubogi fotkič je stlačen v kot, ves preostali prostor pa zavzemajo bliskavice in ostala šara za njihovo upravljanje!

Žal je resno fotografsko delo, s čimer ne mislim le na studijskega, zelo odvisno od dodatne svetlobe. Temu primerna je vsebina fotografove torbe. Priznam, brez flešev težko delam. Ko sem se začel resneje ukvarjati s fotografiranjem, sem imel najraje naravno svetlobo in še vedno jo imam. A ta ponavadi ni nikoli taka, kakršne bi si želel. Poleg tega lahko z dodatnimi lučmi bistveno bolje nadziraš svetlobo in jo usmeriš tako, kot ti ustreza. Skratka, fleši so jako uporabna zadeva in po zaslugi digitalne tehnike tudi malo manj zoprna ter hitreje učljiva kot njega dni.

Takšno opremo najdemo v vsakem bolje opremljenem fotografskem studiu. Na tem kupu je še malo bliskavic in vse to le za fotkanje ene male škatlice.

Vsak onegajčič, razen morda res tistih najcenejših, ima vdelano bliskavico. Že z njo se da narediti marsikaj in izboljšati kvaliteto fotografij. Toda daleč zanimivejše so dodatne, s katerimi lahko naredimo veliko več. Z vdelanimi so ponavadi težave predvsem zaradi bližine optične osi (pojav rdečih oči) in pomanjkanja moči. Poleg tega zahtevajo dodatno energijo in čas fotkanja se zniža za polovico ali celo več. Zato so za malce naprednejše fotografiranje primernejše izmenljive bliskavice. Te imajo svoje napajanje, da o njihovi veliko širši uporabnosti ne govorimo. Vendar je za to potreben aparat z možnostjo priklopa dodatnih flešev. Obstajajo tudi osebki, ki jim svetlobe ni nikoli dovolj, zato uporabljajo studijske bliskavice. Te za terensko delo niso najbolj primerne, saj vsled velike porabe energije potrebujejo konkretne akumulatorje, podobne avtomobilskim, oziroma priklop na električno omrežje. Za povprečnega uporabnika so vsekakor najbolj primerne izmenljive, saj ponujajo pravo razmerje med ceno in močjo. Poleg tega digitalni fotkiči, vsaj tisti, ki so dostopni širši rulji, niti ne potrebujejo zelo močnih bliskavic, saj se jim zaslonka ponavadi konča pri vrednosti 8. Za primerjavo: vsaka spodobna 35 mm klasika ima najbolj zaprto zaslonko ponavadi pri vrednosti 22, za kar mora pasti osemkrat več svetlobe kot pri blendi 8. Da ne bom preveč zavajal - bolje preveč kot premalo.

Z vgrajenim flešem pozabite na takšne posnetke. Predvsem bodite pozorni na mehkobo senc, ki jo da od sebe mini \'soft box\', nameščen na izmenljivo bliskavico. Rdeče okice adijo!

Preden se spoznamo z delovanjem bliskavic, se ustavimo še pri eni pomembni stvari: načinu priklopa na fotografski aparat. Stvari so bolj ali manj jasne - kolikor proizvajalcev, toliko različnih standardov priklopa. No ja, ni vse tako kruto. Večina jih za osnovo uporablja tako imenovani vroči kontakt (hot shoe). Seveda ima vsak proizvajalec po svoje razporejene dodatne kontakte, po katerih se bliskavica pogovarja z aparatom, in razen osnovne možnosti, se pravi proženja, so vse druge od ene tovarne do druge različne. Edina, ki močno izstopa, je Minolta. Njihov priklop namreč ni združljiv z drugimi in njihovih bliskavic na drugih fotkičih ne morete uporabljati. V obratni smeri je malo lažje, kajti dobi se nastavek, ki sprejme navadne bliskavice.

Bliskanje pred očmi objavljeno: Joker 125
december 2003