Revija Joker - Reševanje podatkov

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Reševanje podatkov

Na smrtni postelji
Kakor hitro začne trdi disk spuščati glasne klikotajoče zvoke, praskanje ali glasno piskanje, imamo resen problem. Žal se morate najprej sprijazniti s tem, da je nesrečnež že zapisan kruti usodi in da je najpomembnejša naloga čim prej rešiti vse, kar je na njem pomembnega. Ne, nima smisla upati, da se bo prob­lem nehal sam od sebe. Ne bo se. Takoj, TAKOJ se morate lotiti kopiranja vsebine na zasilen medij.
Če je disk že rekel kaput, ne zganjajmo panike. Ako je viden v BIOSu, ga priklopite ob delujočega zagonskega in iz sosednjega operacijskega sistema poglejte, če so ga zmožna videti tudi Okna. Če so, hitro skopirajte podatke. Če ga niso, je na dlani več dilem. Čudni zvoki pomenijo, da je prišlo do strojne napake, in če operacijski sistem diska ne prepozna več, je prav mogoče, da je kaj narobe z bralno-pisalnimi glavami ali njih vodenjem. V takem stanju vsaka uporaba diska pomeni možnost, da se njegove plošče zaradi praskanja samo še bolj poškodujejo. Če so na truplu *zelo* pomembni podatki, ga takoj vzemite ven in ga odnesite v katero od namenskih servisnih služb, omenjenih v nadaljevanju. Če niso, pošljite v ogenj TestDisk ali katerega od zmogljivejših programov, če jih imate. Ti znajo dostopati do podatkov mimo operacijskega sistema in z njimi se da, če bralne glave vsaj okvirno delujejo, še kaj rešiti.
Med računalničarji je skozi leta vzniknilo ogromno mitov, kaj bi lahko umrlo napravo obudilo vsaj še za toliko časa, da lahko z nje poberemo slike svoje gole punce. Nekateri po njej tolčejo in jo mečejo po tleh. Res je, da lahko tresljaji sprostijo zataknjene bralne glave ali zataknjen osrednji motorček. Vendar hkrati pomenijo še večjo nevarnost, kajti vsak tak sunek lah­ko glavo do vratu zarije v magnetno površino, tako rez­kanje pa definitivno ne koristi ne glavam, ne ploš­čam! Podobno je z ohlajanjem v zamrzovalniku. Slednje povzroči krčenje kovine v disku, predvsem roke z glavami, kar lahko sprosti zaskočen del mehanizma. Toda ohlajanje hitro uničuje magnetno površino, povrhu pa vnovično segrevanje mehanizem le še bolj poškoduje. Če ste pogumni in ni na disku nič tako pomembnega, lahko postopek poskusite za hec. Marsikomu je disk zbudil ... za nekaj minut. Nakar ga je ubilo do smrti.

Glave se ne smejo nikdar premikati medtem, ko plošče stojijo pri miru. Prečno gibanje namreč hitro poškoduje tako glavo kot površino diska.

Še najbolj uporaben je pregled vezja na zadnji strani. Če okoli njega diši po zažganem ali je scvrta elektronika celo vidna, včasih pomaga, da vezje zamenjajo s tistim z diska enakega tipa. Na ta način so rešili veliko naprav, če je bila seveda okvara strogo omejena na to vezje in se je menjalo s povsem enake naprave. Drugače pa vsaka metoda, ki disk nemara privleče v zombijasto stanje, temu hitro pošlje kroglo v glavo, zato raznim mitom ne nasedajte. Sploh tistim, da ga je kdo popravil v domači delavnici. Pakajsijanor?! Ne, golo znanje o tem, kako je disk sestavljen (o tem smo nazadnje pisali v številki 182, id na stranki 5139), ni dovolj.

Reševanje podatkov objavljeno: Joker 190
maj 2009