Revija Joker - Reševanje podatkov

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Reševanje podatkov

Format c:
Kaj pa, če je bil disk formatiran? Pri tem procesu se datotečna tabela izbriše in preprostejši programi samo še zmajujejo z glavo, četudi so podatki še vedno na disku. Niti full format namreč ne prepiše vsega z ničlami, marveč zgolj pregleda sektorje na površini diska, če ubogajo in niso žleht. Tu je treba poseči po naprednejših orodjih, z opombo, da tudi zastonjska že dobivajo omenjene zmožnosti, denimo zadnja verzija PC Inspectorja. Pri tem procesu program natančno preskenira ves disk in skuša pogruntati, kam in kako prebrani podatki spadajo. Datotečne strukture imajo namreč značilno obliko, ki jo znajo programi za reševanje podatkov prepoznati. Če smo nad particijo izvršili le formatiranje, je precejšnja možnost, da bomo vsebino v celoti dobili nazaj!
Na trgu vlada precejšnja konkurenca: Diskeeperjev Undelete 2009, Active UNDELETE 7, trenutno najpriljubljenejši Get Data Back in še bi lahko našteval. To so zajetne zverine, ki pa se razlikujejo le v podrobnostih. Get Data Back je izrazito robustno orodje za brezkompromisno vrtanje po davno pozabljenih globinah diska in reči, ki jih je zmožen privleči na plano, so včasih prav neverjetne. 70 dolarjev za ločeni verziji za sistema FAT in NTFS pa pomeni, da bo po njem posegel le redkokateri domači uporabnik. Cena takih orodij sega nekako od 40 do 70 dolarjev, kupce pa se trudijo pritegniti predvsem s priročnostmi (predogled rešenih datotek) in prijemi, ki že mejijo na zaščito podatkov. Ponavadi privzeti okenski koš zamenjajo s svojim, ki mu je moč nastavljati vrsto dodatnih parametrov, denimo ločevanje verzij dokumentov: ko se neka datoteka prepiše, se stara verzija prej umakne v koš. Mimogrede: Okna že poznajo mehanizem za zaščito, imenovan Shadow Copy, ki pa so ga falotje v Visti Home uporabniku skrili, četudi vseskozi deluje! Na ploščku boste našli programček ShadowExplorer, ki ta priročni mehanizem za zaščito starejših verzij datotek omogoči tudi tistim s cenejšo verzijo Viste.

Get Data Back je deklica za vse in poleg undeleta obvlada tudi obnavljanje sesutih razdelkov. Žal je precej počasen in drag, pri čemer je treba inačici za FAT in NTFS kupiti posebej.

Brskanje za trupli ni omejeno na trde diske in večina programja zna pregledati prenosne nosilce podatkov, kot so ploščki in pomnilniške kartice, močnejši programi pa tudi omrežno soseščino. Toda namenska orodja za iskanje natanko določenih tipov podatkov so zaradi prilagojenih algoritmov pri tem praviloma učinkovitejša. Fotke v formatu .jpg se na primer vselej začnejo s kodo JFIF in jih je moč prepoznati, čeravno se je podatkovna struktura sesula. Za česanje neberljivih devedejev posezite po orodju Isobuster, ki je več kot vreden svojih tridesetih zelencev, pa tudi zastonjski CD Recovery Toolbox ni od muh. Presenečeni boste, koliko znata rešiti z že čisto spraskanih cedejev. Jas­no, podatkovna plast na njih je v bistvu prekrita z več kot milimetrom plastike oziroma s pol milimetra na DVDju, zato praske ne pomenijo vedno izgube podatkov. Včasih je dovolj že poliranje (z zobno pasto, brez heca!) in že se vsebina prebere. Kdor doživlja infarkte zaradi izgubljenih fotk, bo nadvse vesel kultnega zas­tonjskega programčka PhotoRec. Ta zna poleg slik is­kati še nekatere tipe datotek, na primer mp3je in Wordove dokumente, ter bo na plano spravil zadeve, ki jih PC Inspector recimo sploh ne zavoha. PhotoRec je razvil Cristophe Grenier, ki ima v rokavu še eno kultno (in zastonjsko) orodje: TestDisk. O njem v naslednjem poglavju.

Reševanje podatkov objavljeno: Joker 190
maj 2009