Revija Joker - Reševanje podatkov

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Reševanje podatkov

Od-izbris
Mar ne bi bilo fino, če bi imeli tudi pri brisanju filetov na voljo ukaz 'undo'? S tako idejo se snovalci operacijskih sistemov poigravajo že dolgo. Že DOS je imel svoj ukaz undelete, ki je, če smo ga uporabili takoj po neljubem izbrisu, dejansko kaj rešil iz brezna pogube. V Oknih 95 ga je zamenjal recycle bin, ki ga je Microsoft povzel po Applovem trash canu, katerega so maci poznali že v osemdesetih. Koš za smeti je način, kako se sodobni operacijski sistemi spoprijemajo z našo nerodnostjo pri brisanju. Gre za psihološki trik, saj datoteke ne gredo fizično po gobe, marveč zgolj romajo na posebno zbirališče. V datotečnem sistemu NTFS je to denimo mapa /RECYCLER, z izjemo Viste, ki uporablja /$Recycle.Bin. Tamkaj jih Windows skrivajo pred nami in čakajo, ali jih bomo nemara pog­re­šili, nakar nas razveselijo z novico, da so ljube datoteke v resnici še tu in je bil vse skupaj samo hec. Nema­lo ljudi, vključivši avtorja teh vrstic, taki štosi ne privlačijo. Priznam, da sam uporabljam kombinacijo shift - delete, ki koš obide. Ravno tako mimo njega le­tijo stvari, brisane s prenosnih medijev, kot so pomnil­niš­ke kartice, povrhu pa je omejena njegova maksimalna velikost: na vseh Oknih razen Viste na 3,99 GB, v Visti pa na 4 GB plus 5 % velikosti diska nad 40 GB.

Naj drsnik pomikate še tako proti desni, v XPjih velikost koša ne more preseči 3,99 GB. Velike slike ISO in podobne reči bodo koš zato privzeto obšle.

Ko koš izpraznimo, za operacijski sistem njegova vsebina ne obstaja več. Kar pa niti slučajno ne pomeni, da je ni moč več nikakor priklicati nazaj. Računalnik se namreč nima časa ubadati z ročnim prepisovanjem izbrisanih datotek z ničlami, marveč uporabniku pove samo, da te niso več na voljo. Datotečna sistema FAT in NTFS, ki ju za organizacijo podatkov na disku uporabljajo Windows, imata svoje knjižno kazalo, v katerem piše, kje na disku so datoteke. V FAT se ta imenuje File Allocation Table (FAT), v NTFS pa Master File Table (MFT). Ob izbrisu datoteke le-to operacijski sistem na seznamu s šestnajstiško kodo E5h označi kot izbrisano in njen prostor na disku se sprosti za uporabo drugi vsebini. Dokler je slednja ne povozi, vsebina še vedno obstaja. In ravno omenjeno kodo pri svojem delu iščejo programi za vrnitev izbrisanih fajlov v življenje.
Iz zapisanega sledi več nasvetov, ki jih kaže upoš­te­vati, če se hočemo dokopati do odplaknjenih podat­kov. Prvič: takoj, ko se zavemo, kako smo ga polomili, je treba prenehati z vsakim delom, ki bi lahko prepisalo prostor z izbrisanimi datotekami. Čas tu ni na naši strani in dlje ko smo od trenutka izbrisa, manj je možnosti, da bomo preljube slike dobili nazaj. Zlasti krizna je situacija, ko gre za vsebino na zagonskem razdelku (particiji), saj Okna in programi tja vseskozi zapisujejo začasne podatke. Najbolje je zapreti vse delujoče programe. Nato poženite orodje za undelete ... Ah, nimate ga še? Vsekakor je pametno, če ga imamo nameščenega pred nastankom problema, saj njegova inštalacija sama po sebi pomeni nevarnost za izbrisane stvari. Nikakor ga ne inštalirajte na particijo, na kateri so datoteke, ki jih želite rešiti! Optimalno je, če orodje omogoča zagon z USB-ključa, toda nato še vedno potrebujete ločen razdelek, na katerega naj se rešeni podatki prepisujejo, saj jih ne smete pisati na tistega z izgubljenimi.

Orodij za odizbris se tare. Vedite pa, da je moč v tekstu omenjene brezplačne izdelke mirne vesti postaviti ob bok veliki večini plačljivih opcij.

Na spletu je na srečo na voljo več učinkovitih pripomoč­kov, s katerimi si je moč pomagati. Svojčas smo z brezplačnimi dobili malo muzike, danes pa je drugače. Omeniti velja vsaj štiri: to so PC Inspector File Re­covery, Recuva, Restoration in Undelete Plus. Recuva je najmlajši programček od opisanih, z zelo enostavnim vmesnikom in urnostjo. Inšpektor je po drugi plati starejše in dobro poznano orodje s širšo paleto dodatnih zmogljivosti. Pripomniti velja, da Restorationa privzeto ni treba namestiti, zaradi česar je dober kandidat za USB-ključek.
Brez­plačni programi se od plačljivih razlikujejo zlasti po enostavnosti in odsotnosti dodatnih ugodnosti, kot so napredni filtri pri iskanju vsebine. Vse, kar napravijo, je enostaven pregled tabele, pri katerem nam prikažejo izbrisane datoteke, mi pa se odločimo, katere želimo rešiti, ob čemer vidimo še predvideno možnost uspeha. Če del, kjer podatki dejansko so, še ni bil prepisan, jih bomo dobili nazaj v prvotni obliki in krvni tlak bo padel na sprejemljivo raven. Težave nastopijo, če ni tako (kar se hitro zgodi, če smo vmes napravili defragmentacijo), kajti v tem primeru bomo žal deležni nepopolne kopije. Posebna smola nastopi, če smo neko datoteko prepisali z novejšo, saj se podatki z istim imenom privzeto zapišejo na isti del diska. Zaradi tega je pomembno imeti na zalogi več različic pomembnih dokumentov. Word ima tako mož­nost vdelano, zato jo pri pisanju raznih seminarskih in diplomskih nalog le uporabite. (Vključite tudi varnostne kopije - backupe, saj lahko rešijo marsikaj.)

Recuva je zastonjskosti navkljub daleč najhitrejše orodje, ima pa zanič filtre. Žal za popisane programe velja, da ima vsak kako hibo.

Reševanje podatkov objavljeno: Joker 190
maj 2009